Četrtek,
7. 5. 2020,
19.46

Osveženo pred

4 leta, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,11

16

Natisni članek

Natisni članek

Tomaž Gantar Koronavirus

Četrtek, 7. 5. 2020, 19.46

4 leta, 6 mesecev

Bodo čakalne vrste pomagali reševati zasebniki?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,11

16

Tomaž Gantar | Foto STA

Foto: STA

Minister za zdravje Tomaž Gantar je za Radio Slovenija opozoril, da program zdravstvenih storitev, ki v obdobju epidemije bolezni covid-19 ni bil izveden, tudi ne more biti plačan. O tem, kako nadomestiti izpad programa, bodo skladno s pooblastili morali odločati direktorji zdravstvenih zavodov, ena od možnosti pa je tudi podaljševanje delovnega časa.

Kot je Gantar dejal v današnji oddaji Studio ob 17-ih na Radiu Slovenija, bi bilo plačevanje nerealiziranega programa, ki se zaradi preprečevanja širjenja okužbe z novim koronavirusom v večji meri ni izvajal, nezakonito, prav tako presežka denarja za to ni, navaja STA.

Bolnišnice so privarčevale pri materialih in bile kadrovsko razbremenjene

"Zavedamo se, da imajo bolnišnice določene fiksne stroške, nekaj pa so lahko privarčevale pri materialnih stroških," je prepričan. Poleg tega je bil del kadra razbremenjen, zato Gantar računa na razumevanje vseh ekip, da bodo določen obseg dela poskušale nadomestiti za bolnike, ki to potrebujejo, še piše STA.

Bodo podaljšali delovnik?

Na vprašanje, ali na ministrstvu morda pripravljajo navodila za bolnišnice in druge zdravstvene zavode, kako bi lahko nadomestili izpad programa in povečali obseg dela, je minister odvrnil posredno. "Direktorji se bodo morali odločati in ravnati v skladu s svojim načinom vodenja, s svojimi pooblastili," je dejal in dodal, da obstaja več načinov, tudi podaljševanje delovnika vsaj v določenih segmentih, poroča STA.

Bodo čakalne vrste pomagali krajšati zasebniki?

Spomnil je, da so dolge čakalne dobe že večletna težava. "Prepričan sem, da bomo brez vključevanja vseh, ki lahko opravljajo storitve, in nekateri so pri tem morda malo bolj fleksibilni, težko prišli na zeleno vejo, kar zadeva čakajoče," je Gantar odvrnil na vprašanje, ali morda razmišljajo o vključevanju zasebnih zdravnikov pri skrajševanju čakalnih vrst, še navaja STA.

Zdravniki v UKC Ljubljana | Foto: STA , Foto: STA ,

Gantar se je odzval tudi na opozorila s terena, da po bolnišnicah ni enotne prakse pri izplačilu dodatkov k plačam. Spomnil je, da gre za dva dodatka: prvi je skladno s kolektivno pogodbo v višini 65 odstotkov osnovne plače, drugi pa je na podlagi protikoronskega paketa v višini 35 odstotkov.

Zdravstvenim zavodom so tako dali navodila, da zaposlene razporedijo glede na njihovo dejansko izpostavljenost nevarnosti okužbe in obremenjenost. "Glede na to, da je bilo delo v veliki meri omejeno, precej zaposlenih ni bilo izpostavljenih ali dodatno obremenjenih," je menil. Po njegovih besedah bi bil enak dodatek zato nepravičen. Takšna je bila tudi razlaga komisije za razlago kolektivne pogodbe, ki je zavrnila idejo, da bi vsem, ki so delali, pripadal 65-odstotni dodatek, je po pisanju STA opomnil Gantar.

"Proračun ni vreča brez dna"

Od bolnišnic so na ministrstvu zahtevali izračune, ki pa so jih začeli zavračati. Dogajalo se je namreč, da je bolnišnica, ki "ni videla bolnika z boleznijo covid-19, imela trikrat večjo zahtevo kot na primer tista, ki se je z njimi aktivno ukvarjala". Kot je zagotovil minister, to poskušajo razrešiti. "Če bi vsi dobili dodatek, bi to stalo 42 milijonov evrov, kar je znatno preveč. Želimo biti pošteni. Treba pa je razumeti, da proračun ni vreča brez dna," je opozoril. Opomnil je še, da lahko finančnega ministra in preostale kolege prepričuje na temelju natančnih podatkov, ki pa jih za zdaj še ni, še poroča STA.

Bodo prihodnji teden z delom začeli tudi zobozdravniki?

Medtem ko se večina zdravstvenih storitev postopoma sprošča, pa zaradi velike možnosti izpostavljenosti okužbi tako za zaposlene v ordinacijah kot tudi za bolnike še vedno deluje le mreža nujnih zobozdravstvenih ambulant. Javnost zadnje tedne ob zagotovilih pristojnih glede zadnjih usklajevanj o navodilih za delo o datumu odprtja zobozdravstvenih ordinacij le ugiba. Matej Praprotnik iz odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije pa je danes omenil 11. maj, a poudaril, da je to za zdaj predlog in ne uradni datum. Za radio je še izrazil pričakovanje, da bo oprema dostopna vsem izvajalcem zobozdravstvenih storitev, tudi koncesionarjem in zasebnikom, poroča STA.

Gantar je potrdil, da je uredba za zagon zobozdravstva v postopku. Predvideva, da bo sprejeta konec tedna. Po njegovih ocenah je zaščitne opreme trenutno dovolj na razpolago. "Postopno pa bomo šli na to, da si bodo izvajalci morali sami zagotavljati zaščitno opremo. Kdor jo bo imel, bo lahko delal, kdor je ne bo imel, pač ne bo mogel delati," je še dejal.