Torek,
1. 10. 2013,
10.16

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

univerza študij

Torek, 1. 10. 2013, 10.16

8 let

Bo univerzam uspelo izvesti peti letnik študija?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Univerze novo študijsko leto začenjajo dokaj negotovo, saj v zraku ostaja vprašanje, ali jim bo uspelo financirati peti letnik študija, ki se po večini fakultet začne izvajati letos.

Rektorji univerz po Sloveniji opozarjajo, da jim država, ko je uvedla bolonjsko reformo in peti letnik študija, za to ni zagotovila dovolj denarja. Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je sicer v intervjuju za STA ocenil, da bo dodatnih 6,1 milijona evrov v proračunu za leto 2014 zadostovalo za izvajanje zadnjega letnika. Ne bo pa mogel izpolniti želje po dodatnih 46 milijonov evrov, kolikor so za vse štiri univerze zahtevali rektorji.

Iskanje notranjih rezerv, ukinjanje programov in inovativnost Univerza v Ljubljani že od leta 2011 opozarja aktualne vlade na pomanjkanje sredstev, odkar se je začela bolonjska reforma. Z zniževanjem sredstev v letih 2012 in 2013 se je stanje močno poslabšalo. Omenjenih šest milijonov evrov bo po mnenju novega rektorja Ivana Svetlikapremalo, kot je dejal po včerajšnji inavguraciji, bodo poskušali razliko pokriti z notranjimi sredstvi, če jih je sploh še kaj ostalo.

Da je teh sredstev premalo, opozarja tudi rektor mariborske univerze Danijel Rebolj. "Z manj sredstvi ne moremo izpolniti vseh pričakovanj. Če želimo doseči več in biti boljši, moramo več vlagati, sicer je treba najti drugačno rešitev." Ob tem je napovedal, da bodo na štajerski univerzi začeli ukinjati programe, saj ugotavljajo, da jih je preveč. V načrtih imajo tudi povezovanja in izboljšave, saj študija ne želijo le racionalizirati, temveč optimizirati.

Ob sredstvih, ki jih univerze prejmejo od države, se rektorju Univerze v Novi Gorici Danilu Zavrtaniku zdi izziv že to, da sploh lahko normalno delujejo in študijsko leto pripeljejo do konca. Kot pravi, njegova univerza že nekaj časa živi le od raziskovalnega denarja, lani je bilo tega 70 odstotkov, le 30 odstotkov pa pedagoškega denarja – od tega jih je 18 odstotkov prispevala država, 12 odstotkov pa so prejeli od šolnin.

Rektor primorske univerze Dragan Marušič je za dodatnih šest milijonov evrov sredstev izvedel iz medijev, novica pa ga je razveselila. Kljub temu opozarja, da so finančne razmere zelo zaostrene, z njimi se bodo spopadli z inovativnostjo, kako konkretno, še ni znal povedati.

Je prihodnost v Univerzi v Sloveniji? Odhajajoči rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik je ob predaji poslov Ivanu Svetliku rektorjem slovenskih univerz vrgel kost, češ da bi bilo za slovensko visoko šolstvo idealno, če bi se te povezale v mrežo univerz oziroma bi bila ustanovljena slovenska univerza.

Svetliku se zdi ideja simpatična, vendar opozarja, da je pot do njenega uresničenja zelo dolga. Sicer meni, da je v slovenskem visokošolskem prostoru potrebno več sodelovanja in povezovanja.

Marušič bi bil zelo vesel, če bi se ideja, da bi imela slovenska univerza kampuse po različnih mestih, uresničila, predvsem pa da bi bile primerljive fakultete enako financirane.

Nasprotno novogoriški rektor Zavratnik pravi, da je ideja zelo futuristična. "Ne vem, kaj bistvenega bi taka povezava prispevala h kakovosti visokega šolstva." Po njegovem mnenju bi bilo slabo za šolstvo, če bi bile vse univerze enake, po možnosti kopije ljubljanske. Kot pravi, je Slovenija že tako zaprta in potrebuje vsaj nekaj konkurence, le to pa bo ohranilo bogatost visokega šolstva.