Bo podjetni kritik "telebanskega ustavnega sodišča" Gorkič novi Masleša?

Dvignilo bo najbrž še krepko več prahu, kot ga je kandidatura Andraža Terška za ustavnega sodnika, s katero je ta mesec pogorel predsednik republike Borut Pahor. Gorkič je zadnja leta kot profesor pravne fakultete za plačilo pisal pravna mnenja za številne znane odvetniške pisarne, in to tudi v razvpitih primerih proti bančnikom, v primeru Balkanski bojevnik ... To bo, če bo izvoljen za vrhovnega sodnika, zanj nerodno, je mogoče slišati med sodniki na vrhovnem sodišču. Zgodi se lahko, da se bo moral pogosto izločati, da ne bi presojal o primerih, v katerih je sodeloval za dodaten zaslužek.

Oster kritik telebanskih ustavnih sodnikov, a ...

Zanimivo pa je, da se je, ko je pomagal odvetnikom pri obrambi bančnikov, skliceval na odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo vse sodbe proti Janezu Janši v primeru Patria, to odločitev ustavnega sodišča pa je Gorkič javno ostro in tudi nekoliko nespodobno kritiziral. Pravno mnenje za odvetniško družbo Kozinc, v katerem se Gorkič sklicuje na razlage, s katerimi je ustavno sodišče razveljavilo vse sodbe Janši, je, na primer, takšno:

Gorkič je pred odločitvijo ustavnega sodišča v polemiki s Klemnom Jakličem branil odločitve sodišč, ki jih je ustavno sodišče soglasno razveljavilo in s tem pritrdilo Jakliču. Ustavno sodišče je povrhu odločilo še, da je bilo sojenje Janši tudi nepošteno, ker se iz odločanja ni izločil takratni predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.

Za presojanje ravnanja šefa vrhovnega sodišča se je ustavno sodišče odločilo, kot so zapisali, ker "gre za vrh rednega sodstva v državi, zato je zagotavljanje videza nepristranskosti njegovega sojenja posebnega pomena".  

Foto: zajem zaslona/Diamond villas resort

Gorkič se je na odločitev ustavnega sodišča odzval z zapisom v Delu z naslovom "Patria za telebane, se opravičujem za pravnike", s katerim je, kot je to pozneje ocenil nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, žalil ustavne sodnike že z naslovom. Krivic je zapisal še, da ni problematična le nespodobnost Gorkičevega cinizma in sarkazma v odnosu do ustavnega sodišča, Gorkičeve kritike so tudi vsebinsko hudo sporne, ker je z njimi dejansko branil strokovno zgrešene sodbe rednih sodišč, ki jih je ustavno sodišče razveljavilo, je Krivic opozoril o kandidatu, ta bi zdaj okrepil oddelek, ki ga vodi prav Masleša.

Za razveljavitev vseh sodb in za odločitev o nepoštenem sojenju Masleše so na ustavnem sodišču glasovali Miroslav Mozetič, Mitja Deisinger, Dunja Jadek Pensa, Marta Klampfer, Etelka Korpič – Horvat, Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jadranka Sovdat.

Sodnik Jan Zobec je bil pri odločanju izločen.  

Z Maslešo, ki se bo, ker bo dopolnil 70 let, moral najpozneje čez kakšni dve leti upokojiti, je Gorkič v dobrih odnosih, spada v nazorsko enako skupino (klan), je slišati iz vrst sodnikov.

V preteklosti so bili za vrhovne sodnike že izvoljeni posamezniki brez izkušenj s sojenjem. Opravljanje sodniškega dela ni pogoj za izvolitev. A to ne velja za najboljšo rešitev.

Gorkič ni povsem brez izkušenj s področja sodstva. Med letoma 2007 in 2009 je bil strokovni sodelavec na vrhovnem sodišču, med letoma 2014 in 2015 pa strokovni sodelavec na vrhovnem državnem tožilstvu, zadnja leta je izredni profesor za področje kazenskega prava na pravni fakulteti v Ljubljani. 

V DZ so kandidati že padali, tudi Karakaš

Da bodo Gorkiča predlagali za vrhovnega sodnika, se je sodni svet odločil aprila. Ob njem je kandidiral tudi Aleksander Karakaš, ki so ga leta 2016 poslanci že zavrnili kot kandidata za vrhovnega sodnika. Takrat niso pomagali protesti sodnega sveta, sodniškega društva in predsednika vrhovnega sodišča Masleše, da bo prekršeno načelo neodvisnosti sodstva in delitve oblasti in da smo pred ustavno krizo. Za Karakaša je glasovalo 32 poslancev, proti 36. Odnesla ga je aroganca sodne veje oblasti do poslancev, ko so ti poskušali pridobiti dodatna pojasnila o njegovem ravnanju v "primeru Kangler".

Karakaš je kot višji sodnik v Mariboru sodeloval pri sojenju mariborskemu županu Francu Kanglerju na zaporno kazen v primeru dodelitve stanovanja vedeževalki Karin Ježovita. Kangler je bil obsojen na ravno dovolj dolgo zaporno kazen, da je zaradi sodbe izgubil mandat državnega svetnika. Vrhovno sodišče pa je sodbo pozneje razveljavilo. A Kanglerju mandata svetnika to ni vrnilo. Je pa bil na naslednjih volitvah znova izvoljen.

Foto: STA ,

Sodni svet je zavrnil, da bi poslancem pojasnjeval Karakaševo delo. Zapisali so, da poslanci nimajo pravice presojati konkretnega dela sodnikov, ko odločajo, ali jih imenovati za vrhovne sodnike.

Tak odgovor je večji del poslancev razumel kot žalitev.

Za Karakaša sta poleg 30 poslancev SMC leta 2016 glasovali dve poslanki Desusa, proti je bilo 36 poslancev SDS, Desusa, SD, NSi ... Vzdržali so se vsi poslanci ZL.

To ni prvi primer, ko so poslanci zavrnili predlog sodnega sveta. Eden od najodmevnejših je bil že prej Branko Masleša. V trajni mandat ga je zbor izvolil leta 1994, pet let pozneje pa ni bilo večine, da bi postal vrhovni sodnik. Zaradi vloge, ki jo je imel v prejšnjem sistemu. A je bil le imenovan leta 2000, ko se je politična večina v državnem zboru premaknila bolj v levo. 

Foto: Tomaž Primožič/FPA

Poslanci so predlog sodnega sveta najbrž najbolj odločno zavrnili leta 2015, ko so s kar 82 glasovi proti in brez glasu za odločili, da Anita Dolinšek ne bo sodnica Višjega sodišča v Celju.