Bo nova protitobačna zakonodaja dala zagon črnemu trgu?

Kot je pred dobrim tednom dni ob predstavitvi zakonskega predloga poudarila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, bo slovenska zakonodaja restriktivnejša od evropske. Ministrstvo si je zadalo cilj, da bi v Sloveniji kadilo manj kot pet odstotkov prebivalstva. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) danes v Sloveniji kadi 24 odstotkov prebivalcev, starih od 15 do 64 let.

Poleg prepovedi tobačnih izdelkov z okusi, prepovedi dodatkov, ki jih potrošniki povezujejo z zdravim življenjem, želi ministrstvo za zdravje uvesti: - tobačni cent, - licenčnine, - prepoved kajenja v medijih in avtomobilih, ko so v njih mladoletne osebe, - ter enotno embalažo cigaret, kar sproža največje pomisleke. Pričakuje se zanimivo javno razpravo okoli nove, restriktivnejše protitobačne zakonodaje.

Lani iz naslova trošarin na tobačne izdelke pobrali 418 milijonov evrov Tobačni izdelki v Sloveniji iz naslova trošarin pomenijo pomemben vir javnih prihodkov v državni proračun, česar se na finančnem ministrstvu zavedajo. Po podatkih finančne uprave so lani pobrali nekaj več kot 418 milijonov evrov iz naslova trošarin na tobačne izdelke. To predstavlja približno pet odstotkov vseh javnih prihodkov in je tako ena najpomembnejših kategorij prihodkov državnega proračuna.

Opazen pa je trend zmanjševanja pobranih trošarin iz naslova tobačnih izdelkov. Še leta 2012 je država na ta račun pobrala 446 milijonov evrov.

Lani zasegli več kot devet milijonov cigaret Lani so na finančni upravi zasegli nekaj več kot 9,3 milijona cigaret, od tega 8,5 milijona v odpremi, ki je v Slovenijo prišla iz Kitajske. Za primerjavo, leto pred tem so zasegli kar 21,5 milijona cigaret.

Tobak v manjših količinah, ki ga tihotapijo potniki v vozilih, običajno izvira iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije ali Makedonije. Ob tem na finančni upravi še ocenjujejo, da je večina t. i. illicit white cigaret – to so cigarete, ki niso registrirane za prodajo v EU –, ki jih tihotapijo v vozilih, izdelana v državah zunaj EU (Belorusija, Rusija in Ukrajina).

Bo enotna embalaža razmahnila črni trg tobačnih izdelkov?

Največ pomislekov je sprožila pobuda ministrstva za zdravje, da bi tudi Slovenija poleg Velike Britanije, Francije, Madžarske in Irske uvedla enotno embalažo cigaret. To pomeni, da bodo škatlice vseh proizvajalcev na videz enake, z enotnim napisom imena znamke na škatlici.

Ta ukrep je kot prva in edina država na svetu leta 2012 uvedla Avstralija. Študija, ki jo je opravila britanska finančna hiša KPMG, je pokazala, da se je od takrat delež pretihotapljenih in ponarejenih tobačnih izdelkov povečal z 11,5 odstotka na 14,3 odstotka, zaradi česar je država izgubila več kot 800 milijonov evrov.

Ista študija tudi svari, da se lahko nekaj podobnega pojavi v Sloveniji, ki je sredi "balkanske tihotapske poti". Zavojček cigaret je namreč v državah nekdanje skupne države občutno cenejši kot v Sloveniji; v Bosni in Hercegovini zavojček v povprečju stane 1,91 evra, v Srbiji pa 1,79 evra.

"Črni trg s tobačnimi izdelki nadzoruje tobačna industrija" Jan Peloza iz organizacije Brez izgovora, Slovenija predlog restriktivnejše protikadilske zakonodaje pozdravlja.

"Predlog ministrstva je eden izmed najnaprednejših zakonodajnih ukrepov na tem področju. Mi že nekaj let opozarjamo, da če ne bomo uvedli nekega sistema, kjer bi bil večkratni kršitelj ustrezno sankcioniran z odvzemom možnosti prodaje tobačnih izdelkov, premikov na bolj ne bo. Takšno neizvajanje nadzora in neustrezno sankcioniranje kršiteljev sta tudi ena izmed razlogov, da trenutni zakon iz leta 2007 ni prinesel želenih učinkov," opozarja Peloza.

Enotna embalaža je po njegovem mnenju učinkovit način zmanjševanja števila kadilcev. Pri tem poudarja, da so raziskave, ki temu nasprotujejo (med temi je tudi raziskava KPMG), financirale tobačne industrije in kažejo podatke, ki ustrezajo tobačni industriji. "Slika v Avstraliji je diametralno nasprotna od tiste, ki jo slika tobačna industrija," poudarja.

Po njegovem mnenju je licenciranje prodajalcev osnova, od katere ministrstvo ne sme odstopiti. "S tem, ko se uvede učinkovit ukrep, se zmanjša črna trgovina, pri tem pa ne smemo pozabiti na nadzor in kaznovanje kršiteljev," poudarja in opozarja, da ravno tobačna industrija nadzoruje črni trg s tobačnimi izdelki. "Po letu 2000, ko je Evropska komisija tožila tobačno industrijo zaradi njihove vloge na črnem trgu, se je ta praktično čez noč zlomil."

NIJZ: Pomembno je, da se sprejme celovit program ukrepov Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje predlagane spremembe protitobačne zakonodaje podpirajo. Kot pravi Helena Koprivnikar, kajenje resno ogroža naše zdravje, dnevno zaradi posledic kajenja v Slovenije umre deset oseb, pomembno pa je, da sprejmemo celovit program ukrepov. "Ukrepi podpirajo drug drugega in so skupaj učinkovitejši kot posamezni," opozarja in dodaja, da lahko le z doslednim izvajanjem zakonodaje v nekaj letih dosežemo spremembe v razširjenosti kajenja, kot se je že pokazalo v drugih državah.

Opozarja, da kaditi začnejo večinoma mladoletniki, torej otroci, česar se zelo dobro zaveda tobačna industrija, ki ima v Sloveniji še vedno ogromno možnosti za marketing svojih izdelkov oziroma za spodbujanje začetka kajenja. Zato na NIJZ podpirajo ukrepe, ki so namenjeni temu, da iz okolja izločijo čim več dražljajev, ki napeljujejo h kajenju.

"Ozaveščanje in informiranje mladih je najmanj učinkovit ukrep, seveda pa mora biti del celovitega programa zmanjševanja razširjenosti in posledic kajenja. V okviru tega je najpomembneje, da mlade sistemsko učimo ustreznih veščin, kot so veščine odločanja, kako reči ne v ključnih položajih, kako se spopasti s stresom, kako najti alternative in podobno," pravi Koprivnikarjeva.

Finančno ministrstvo opozarja na previdnost pri višanju trošarin

Na finančnem ministrstvu previdnost pri višanju trošarin na tobačne izdelke utemeljujejo z dozdajšnjimi izkušnjami (zlasti iz let 2012 in 2013), ki kažejo, da lahko pogosto in visoko zviševanje davčne obremenitve pomeni tveganje izgube prihodkov iz naslova trošarin na tobačne izdelke. Izpostavljajo, da bi bilo zvišanje davkov v nasprotju z zavezo iz socialnega sporazuma za obdobje 2015–2016, da se davki ne bodo zviševali.

Ob tem dodajajo, da izguba prihodkov iz naslova pobranih trošarin na tobačne izdelke ni posledica zmanjšanja porabe tobačnih izdelkov zaradi odpovedovanja kadilskim navadam in zmanjševanja števila kadilcev, ampak je posledica zmanjšanja čezmejnih nakupov iz sosednjih držav. Opazen je tudi povečan vnos tobačnih izdelkov iz Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine, kjer so cene nižje kot pri nas. "Vnos pa ni nujno le v mejah legalnega, velike razlike v ceni lahko vodijo tudi do razmaha črnega trga," še opozarjajo na finančnem resorju.