Bi morali Slovenci to institucijo nujno reformirati?

Med bolj znanimi kandidati za državne svetnike so nekdanji mariborski župan Franc Kangler, sindikalist Branimir Štrukelj, radijec Sašo Hribar in nekdanji rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik.

Volilno pravico imajo tudi tujci

Za razliko od državnega zbora se državni svet voli posredno. Volilno pravico imajo samo člani interesnih skupin, ki jim je zagotovljeno zastopstvo v državnem svetu. Posebnost je tudi v tem, da imajo aktivno volilno pravico v določenem obsegu tudi tujci, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost na enem izmed interesnih področij oziroma so v delovnem razmerju.

Volitve opravijo posebna volilna telesa. Kandidate v skladu s svojimi pravili določajo interesne organizacije in lokalne skupnosti.

"Državni svet lahko samo izrazi svoje mnenje o zakonu in ima pravico do suspenzivnega veta, pri čemer zakona ne more spreminjati, čeprav ima pogosto s svojimi pripombami prav," opozarja Igor Kaučič.  Foto: STA ,

Je smiselno, da imamo državni svet?

"Državni svet s takimi pristojnostmi in položajem velike ustavne funkcije ne igra, zato bi bilo treba razmisliti o pristojnostih, ki jih imajo podobni domovi po Evropi, ali pa državni svet odpraviti. S tako okrnjenimi pristojnostmi in nekoliko nekonsistentno izdelanimi interesi, ki jih zastopa, saj je bila interesna slika leta 1991 drugačna, je na mestu vprašanje smiselnosti njegovega obstoja," meni pravnik Igor Kaučič in dodaja:

"Drugi dom lahko ima v državi, kot je Slovenija, enake pristojnosti kot prvi dom, ali pa nekatere druge, ki krepijo njegovo vlogo v zakonodajnem postopku. Zdaj lahko samo izrazi svoje mnenje o zakonu in ima pravico do suspenzivnega veta, pri čemer zakona ne more spreminjati, čeprav ima pogosto s svojimi pripombami prav." 

Kaučič pravi, da je državni svet nastal na dokaj nenavaden način: "V naši ustavi ga niso postavili kot drugi dom, ampak je to postal skozi prakso. France Bučar je kot predsednik ustavne komisije imel v mislih bolj asociativni dom, potem pa je prvi predsednik sveta Ivan Kristan v praksi temu organu dal moč, tako da ga danes ne štejemo kot drugi dom, a je zaradi okrnjenih pristojnosti in sestave poldom."

"Državni svet ima pomembno pristojnost, da lahko na ustavno sodišče vlaga zahteve za ustavno presojo. To pristojnost absolutno premalo uporablja," meni pravnik Andraž Teršek. Foto: Ana Kovač

Teršek: To pristojnost državni svet absolutno premalo uporablja

"Že 25 let govorimo o tem, da bi bilo treba reformirati državni svet, da bo postal pravi drugi dom. Treba je spremeniti njegovo sestavo in jo prilagoditi sodobnemu času. Vsakič, ko da državni svet veto na zakon, bi se moral zakonodajni postopek začeti od začetka, ne pa da se o njem samo še enkrat glasuje v državnem zboru. Državni svet ima tudi pomembno pristojnost, da lahko na ustavno sodišče vlaga zahteve za ustavno presojo. To pristojnost absolutno premalo uporablja," pa poudarja pravnik Andraž Teršek.

Po njegovih besedah je trenutni državni svet potratna institucija in kot taka skorajda nepotrebna.

Koga zastopa državni svet?

Foto: STA , Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. V praksi se je izoblikoval kot drugi dom slovenskega parlamenta, čeprav ga ustava po besedah pravnika Igorja Kaučiča ne opredeljuje tako.

Sestavlja ga 40 članov, in sicer:

• štirje predstavniki delodajalcev,
• štirje predstavniki delojemalcev,
• štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev,
• šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti,
• dvaindvajset predstavnikov lokalnih interesov.

Državni svet lahko:

• državnemu zboru predlaga sprejem zakonov,
• državnemu zboru daje mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti,
• zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča,
• zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena.