Bi delali štiri dni na teden? To je pokazal preizkus. #video

Bi delali le štiri dni na teden? Sliši se privlačno, a za to za zdaj pri nas še ni zakonske podlage. Kljub obljubam ministra za delo Luke Mesca prejšnji mesec predlog ni bil sprejet. Je pa trenutna ideja štiridnevnega delavnika precej svobodna. Odločitev bi bila delodajalčeva.

"Večina ljudi dela pet dni, nekateri tudi šest ali sedem. Mislim, da bi bilo štiridnevno delo bolj učinkovito," je prepričana ena izmed vprašanih na ljubljanskih ulicah.

Poglejmo primer: v visokotehnološkem slovenskem podjetju Visionect programerji kot del trimesečne poskusne dobe že delajo štiri dni na teden po osem ur. Za stoodstotno plačo. Peti dan pa ne dvigujejo telefona in ne odgovarjajo na elektronsko pošto.

"Toliko je bilo pozitivnih novic na to temo, hkrati pa imamo kot inženirji zdravo skepso, da moramo stvari poskusiti. In smo se odločili, da gremo v poskus," je že v začetku aprila pojasnjeval Luka Birsa, tehnični direktor in soustanovitelj podjetja Visionect.

Štiridnevni delovnik naj bi pripomogel k izboljšanju duševnega stanja zaposlenih, saj so tako produktivnejši in bolj zadovoljni.

Rezultati so po slabem mesecu pokazali, da so bili zaposleni bolj organizirani in, tako Birsa, so delali bolj osredotočeno.

V Pipistrelu s prostimi petki

Lani se je za to v svojem podjetju odločil tudi podjetnik Ivo Boscarol. Zaposleni imajo tam proste petke. A takšen način dela ni izvedljiv na vseh delovnih mestih. Hkrati se vedno več podjetij odloča za hibriden način dela. V nekaterih nemških podjetjih omogočajo delo s počitniških destinacij ali kombinacijo dela na delovnem mestu in od doma.

"Treba je poskusiti, potem bi se pa videlo. V enem letu bi se že pokazalo. Morda bi bilo manj bolniških odsotnosti," ugiba ena izmed vprašanih.

Od epidemije naprej tudi pri nas vse več ljudi dela od doma, tudi v javnem sektorju. A zakonske dileme, ki smo jih imeli med epidemijo, ko je ta oblika dela postala pogostejša, ostajajo.