Bi bili mediji bolj uspešni, če bi bili njihovi lastniki novinarji?

Udeleženci so med drugim razpravljali o tem, ali bi bilo v sedanjih kriznih razmerah, zlasti v slovenskih tiskanih medijih, primerno razmišljati o notranjih odkupih.

Danes junaki, kmalu bedaki? Kot dober primer je bil izpostavljen nedavni tovrstni dogodek v Gorenjskem glasu, v katerem je po izstopu banke iz lastništva slednjega ob pomoči podjetja Domel prevzelo 32 zaposlenih. Novinar omenjenega časnika Boštjan Bogataj je povedal, da je bila odločitev za njih zelo enostavna, saj so bili postavljeni pred dejstvo. Lahko bi jih prevzel lastnik kakšnega šoferskega podjetja, ali pa poskusijo sami. Danes so sicer junaki, a hitro lahko postanejo tudi bedaki, se zaveda Bogataj.

Hrvaški novinar Novosti Rade Dragojevič je predstavil primer njihove zadruge Kompedija, ki je začela izdajati francoski Le Monde Diplomatique, aktivistka in poznavalka zadrug Jadranka Vesel pa je o tem dejala, da v Sloveniji prav veliko zadružniških izkušenj na medijskem področju v Sloveniji nimamo. Je pa to po njenem ena od možnosti. Kritična je bila do novinarjev, ki so se v času privatizacije pred 20 leti odrekli svojemu solastništvu v medijih in so na ta način po njenem mnenju prodali svoja delovna mesta.

"Ko bo Večer vreden samo še dva milijona, ne bo vreden več nič in bo propadel" Eden tistih, ki je pred dvema desetletjema ravnal tako, je današnji urednik na Večeru Dejan Pušenjak, a kot je dejal, se je takrat v novinarskih krogih razmišljajo na način, da novinarji nočejo biti lastniki medijev. Takrat so verjeli, da bo prišel lastnik, ki bo imel rad medije in bo hkrati skrbel za svoj zaslužek. Odkar je na Večeru, ta po njegovem izgublja vsebino, naklado, zaposlene in zaslužek, podoben poskus notranjega odkupa pa se je pri njih že izjalovil. Ko bo Večer vreden samo še dva milijona, ne bo vreden več nič in bo propadel, je še dejal Pušenjak.

Predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič je na kratko orisal trenutno finančno kondicijo medijev in pri tem izpostavil zlasti težave okoli lastništva Večera in Dela, pa tudi nekaterih regionalnih medijev. Naklonjen je ideji notranjega odkupa s strani zaposlenih in zlasti pri Večeru ter Primorskih novicah vidi za to dobro priložnost, saj družbi nista zadolženi.

Koliko so novinarji danes sploh finančno sposobni sodelovati? Novinar Dnevnika Primož Cirman je bil mnenja, da so razmere za kaj takega več kot ugodne, saj zanimanja s strani morebitnih strateških vlagateljev tako rekoč ni. Vprašanje pa je, ali je tak način lahko uspešen tudi v večjem časopisu, ki ima skoraj 200 zaposlenih. Kako bi ti ravnali potem, ko bi bilo treba nekaj ljudi odpustiti, saj je eno odpustiti delavca, drugo pa je odpustiti lastnika, se je vprašal Cirman, ki ne ve tudi tega, koliko so novinarji danes sploh finančno sposobni sodelovati pri takem odkupu.

Novinar Dela Brane Piano, ki sicer zaposlene zastopa tudi v nadzornem svetu Dela, pa se je vprašal, kdo pri zdravi pameti bi si danes sploh upal kupiti Delo ali Večer in pri tem ne vedel vnaprej, ali bo z njima lahko upravljal. V zvezi z Delom je dejal, da ne ve, kaj se bo zgodilo in da gre za nekakšno pat pozicijo, je pa po njegovem mnenju strah tako lastnike kot Urad za varstvo konkurence. Prve, ker ne najdejo kupca, druge pa, ker se bojijo začeti izrekati kazni, ki bi lahko bile usodne za časopisno hišo.