Bešič Loredan: Tej nalogi se ne bomo mogli izogniti

Na Brdu pri Kranju poteka dogodek ministrstva za zdravje o dolgoročni vzdržnosti financiranja zdravstvenega sistema, na katerem minister za zdravje Danijel Bešič Loredan o projekcijah in možnih rešitvah za doseganje dolgoročne finančne vzdržnosti in stabilnosti zdravstvenega sistema razpravlja s strokovnjaki s področja zdravstva, javne politike, financ, zavarovalništva. 

Minister je uvodoma predstavil podatke, ki kažejo, da je razlika med prihodki in odhodki zdravstvene blagajne vse večja. Lani je primanjkljaj znašal 109 milijonov, projekcija za 2023 kaže na primanjkljaj v višini 148 milijonov, za 2024 pa že 370 milijonov. Ob tem je dodal, da se vprašanju finančne vzdržnosti med letoma 2025 in 2030 ne bo mogoče izogniti. Cilj je sicer urediti financiranje do 1. 1. 2025. 

"Soočamo se z novo realnostjo. Stroški rastejo v nebo. Draži se ambulantno in bolnišnično zdravljenje, tudi na primarni ravni in v socialnih zavodih ter na področju zdravil. Vsi trendi bodo šli gor," je opozoril Bešič Loredan in dodal, da bodo v luči preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zato v najkrajšem možnem času morali poiskati dolgoročno vzdržno financiranje zdravstvenega sistema. "Tej nalogi se ne bomo mogli izogniti," je poudaril.

Zdravstveni izdatki za posameznika so v Sloveniji nižji kot v EU 

Nekaj projekcij je podrobneje prestavila direktorica urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bednaš. Kot je dejala, se število delovno sposobnih prebivalcev znižuje že dlje časa, v zadnjih desetih letih je padlo za 62 tisoč, do konca desetletja se bo zniževalo za okoli pet tisoč na leto. V to so že vključene projekcije priseljevanja tujih delavcev. Zelo hitro se povečuje tudi skupina starejših od 65 let. Sredi devetdesetih let je bilo na 100 delovno sposobnih prebivalcev 22 starejših od 65 let, danes jih je 36,5, leta 2050 jih bo skoraj 60. Ravno pritisk demografskih sprememb je tisti, ki je največji na zdravstveno blagajno. Zdravstveni izdatki za posameznika namreč zelo hitro naraščajo po 50. letu, je dejala Bednaševa.

Na Umarju so tudi primerjali nekatere razmere v zdravstvu s povprečjem EU in ugotovili, da so izdatki za zdravstvo "iz žepa" nižji kot v EU. Pri nas ti znašajo 2,4 odstotka, medtem ko v EU 3,3 odstotka. Tako ocenjujejo, da je finančna dostopnost do zdravstvenih storitev v Sloveniji relativno dobra, je pa skrb vzbujajoče, da se izdatki v skupni porabi gospodinjstev povečujejo, in to hitreje, kot pri tistih, ki si to lažje privoščijo.

Po drugi strani si petina gospodinjstev z najnižjimi prihodki tega ne more privoščiti. "V tem segmentu so se zelo povečale neizpolnjene potrebe zaradi dolgih čakalnih dob," je opozorila in dodala, da se poslabševanjem dostopnosti povečuje tudi neenakost v zdravstvu.

Izpostavila je še, da se je delež javnih izdatkov za zdravstvo v Sloveniji v zadnjih 20 letih povečal bistveno manj kot v povprečju EU, kjer se je ta delež najbolj povečal v najrazvitejših državah. "Na srednji rok vlaganja v odpornost zdravstvenega sistema zahtevajo povečanje javnih izdatkov za zdravstvo," je dejala.

Rast izdatkov lahko zmanjša dobro urejen sistem dolgotrajne oskrbe 

Rast izdatkov pa lahko zmanjša tudi dobro urejen sistem dolgotrajne oskrbe. Med možnimi odzivi na stanje na Umarju izpostavljajo še ukrepe za izboljševanje zdravstvenega stanja, spremembo v virih financiranja z uvajanjem mešanega modela financiranja in zmanjševanjem odvisnosti od prispevkov ter povečanje učinkovitosti sistema zdravstva in socialnega varstva.

Opozorili so na naraščanje stroškov zaradi bolniških odsotnosti 

Mitja Čok z Inštituta za ekonomska raziskovanja pa je med drugim opozoril na naraščanje stroškov zaradi bolniških odsotnosti. Opozoril je tudi, da bo financiranje zdravstvenega sistema brez zasebnih sredstev težko, saj državni proračun ni neomejen.

Predstavil je nekaj izračunov ob napovedanem preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek in opozoril, da bo primanjkljaj, ki bi ga moral kriti proračun ob taki višini prispevka, kot je določena sedaj, vsako leto višji. Primanjkljaj pri 35 evrih bi tako znašal 88 milijonov evrov. Če bi se temu želeli izogniti, bi letos prispevek moral znašati 40 evrov, prihodnje leto pa skoraj 45 evrov.

"Več poudarka je treba usmerjati v človeka in ne toliko v reševanje sistemov" 

Lidija Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je poudarila, da drži, da je to trenutek za zdravljenje zdravstvenega sistema, ampak v prvi vrsti ne smemo pozabiti na zdravljenje pacientov. "Gre za področje, kjer ne moremo letno menjati ekip, zato potrebujemo socialni dialog, ki bo poglobljen, ki bo pripravljen na podlagi argumentov. Ministru je čestitala za obstanek in mu zaželela, da še naprej vztraja." Dodala je tudi, da je denar treba usmerjati v zdravje ljudi, dostojno delo in starost ljudi. "Skrbijo me ideje o podaljševanju delovne aktivnosti čez 70 let in več. Veliko več poudarka je treba usmerjati v človeka in ne toliko v reševanje sistemov, javnih, seveda, ne pa toliko tržnih," je sklenila, ministru pa se je zahvalila, da je podpisal pravilnik o poklicnih boleznih. 

Minister Bešič Loredan je ob koncu povedal, da se po covidu srečujemo z novo realnostjo, "v Sloveniji še s toliko težjo, ker v 15 letih nismo naredili domače naloge. Namen je bil, da se na zadnji šolski dan in pred poletjem spopademo z izzivi in realnostjo. Ta realnost je boleča, a mi, strokovnjaki, moramo poleti začeti pripravljati izhodišča, da zložimo novo zgodbo na področju zdravstva," je sklenil Bešič Loredan. 

Trendi Ste zaradi izgube zob izgubili tudi samozavest? Preizkusite to rešitev!

Novice Danes na odboru za zdravstvo o predlogu novele interventnega zakona