Sobota, 13. 9. 2025, 10.28
2 tedna, 6 dni
Banka Slovenije in vlada zavrnili dosedanje kandidate VZMD za odbor o bančnih izbrisih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
V VZMD ravnanje Banke Slovenije in vlade po pisanju Dela vidijo kot prizadevanje za zavlačevanje, da se tudi po 12 letih pri razčiščevanju bančnih premikov nič ne spremeni.
Banka Slovenije in vlada sta se pritožili na kandidate, ki jih je za članstvo v odboru za pripravo mnenja o bančnih izbrisih predlaga VZMD. Na njuno zahtevo je mariborsko sodišče že izločilo kandidate Branko Neffat, Jožeta P. Damijana in Boštjana Brezovnika, sedaj pa nasprotujeta kandidatoma Andreju Rantu in Antonu Ropu, danes piše Delo.
Po njunem mnenju naj bi si Damijan leta 2013 z objavami člankov o sanaciji bank ustvaril mnenje, da je bil proces izveden napačno, Neffatova in Brezovnik pa sta se izkazala za sporna, ker sta bila lastnika manjšega števila delnic banke Nova KBM, česar zakon ne dopušča, navaja časnik. Sprva je bil kandidat Vseslovenskega združenja malih deležnikov (VZMD) tudi Zlatko Jenko, ki je od kandidature odstopil.
Neprimerna kandidata sta za centralno banko in vlado tudi nekdanji viceguverner Banke Slovenije Rant in nekdanji premier, nekdanji finančni minister in nekdanji vodstveni uslužbenec Evropske investicijske banke Rop. Rant je ravnanje Banke Slovenije presojal ob sanaciji leta 2013 in ga javno ocenil kot neustrezno, način sanacije bank pa da je javno kritiziral tudi Rop, dodaja časnik.
V VZMD ravnanje Banke Slovenije in vlade po pisanju Dela vidijo kot prizadevanje za zavlačevanje, da se tudi po 12 letih pri razčiščevanju bančnih premikov nič ne spremeni. Sprašujejo se, koga sploh lahko še predlagajo, da bo sprejemljiv. Hkrati naj bi sodišče za predsednika odbora predlagalo ekonomista Igorja Mastena, ki je glede metodologije pri sanaciji bank izražal pomisleke, pozneje pa razlaščence označil za mrhovinarje, nasprotoval razkritju podatkov in delal za Banko Slovenije.
Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki se je uveljavil sredi lanskega leta, daje možnost imenovanja skupine sedmih strokovnjakov, ki bo izdala predhodno mnenje o tem, ali je nekdanjim imetnikom bančnih obveznic oz. delnic zaradi učinka izrednih ukrepov nastala škoda, višja od tiste, ki bi nastala, če izredni ukrepi Banke Slovenije ne bi bili izrečeni.
Zakon določa, da v odboru ne smejo biti osebe, povezane s sanacijo bank. Reprezentativno združenje, to je po odločitvi sodišča VZMD, lahko vanj predlaga tri člane, vlada dva in Banka Slovenije enega. Odbor bo moral osnutek predhodnega mnenja pripraviti v šestih mesecih od objave sklepa sodišča o imenovanju, po prejetju pripomb pa v treh mesecih dokončno mnenje. Če bo ugotovil oškodovanje, bo morala vlada pripraviti poravnalno shemo v višini 60 odstotkov ugotovljene škode in obresti.
Vlada je po navedbah časnika v odbor predlagala nekdanjega šefa Adrie Airways in Telekoma Slovenije Petra Graška ter profesorico na mariborski pravni fakulteti Jernejo Prostor. Banka Slovenije je predlagala profesorja javnega gospodarskega prava Kristosa Gorcosa iz Grčije. Ta je, kot opozarja VZMD, javno izražal naklonjenost ukrepom reševanja bank, ki vključujejo uporabo sredstev bančnih vlagateljev, ne le državne pomoči. A vlada in Banka Slovenije se sklicujeta, da je šlo za stališča, povezana z reševanjem bank na Cipru, dodaja Delo.
