Je to rešitev za vse nižjo volilno udeležbo?

V Veliki Britaniji so danes predčasne parlamentarne volitve. Osrednje vprašanje se glasi, ali bo vladajočim konservativcem uspelo osvojiti absolutno večino v poslanski zbornici. Če jim bo to uspelo, se bo verjetno konec januarja vendarle zgodil dolgo pričakovani brexit, v nasprotnem primeru pa bi lahko izvedli nov referendum.

Ali bi bilo smiselno, da bi volitve z nedelje na enega izmed delovnih dni prestavili tudi v Sloveniji? Veljavni Zakon o volitvah v državni zbor določa, da se volitve izvedejo v nedeljo. To je tudi praksa v večini evropskih držav. Ravno zdaj se nadaljujejo priprave na spremembo zakona, a se vprašanje prestavitve dneva volitev sploh ni odpiralo.

Že zdaj predčasno glasovanje izkoristi malokdo

Po besedah direktorja državne volilne komisije (DVK) Dušana Vučka za kaj takšnega niti ni potrebe. "Res je, da se občasno kot cunami pojavijo predlogi o prestavitvi dneva volitev na delovni dan, a ti po mojem mnenju niso upravičeni. Slovenski volivci imajo že zdaj možnost predčasnega glasovanja tri dni v tednu pred nedeljskimi volitvami," pojasnjuje Vučko.

Predčasno glasuje le okoli 35 tisoč volivcev, kar je malo.

Nedelja je del tradicije

Volitve v nedeljo so po njegovih besedah v Sloveniji del tradicije, tako je že iz obdobja Marije Terezije. Ponekod na podeželju so pravi praznik.

"Ne predstavljam si, da bi številni dnevni migranti po službi hiteli domov in lovili zadnje minute pred zaprtjem volišč," je skeptičen Vučko. V tem primeru bi bilo treba podaljšati čas odprtja volišč.

Foto: STA , V primeru volitev na delovni dan bi morala država članom volilnih komisij oziroma njihovim delodajalcem povrniti stroške plač za dan volitev. "Če to ne bi bilo urejeno, kandidatov za volilno komisijo verjetno sploh ne bi imeli. Dvomim, da bi ti izkoristili dopust," opozarja Vučko.

Zaradi tega bi se stroški volitev bistveno povišali, še opozarja Vučko.

Udeležba bi se povečala le v primeru večje verodostojnosti politikov

Po njegovem mnenju udeležba na delovni dan ne bi bila nič boljša, a resne študije o tem še ni zasledil.

"Udeležba se bo povečala le tako, da bo politika postala bolj verodostojna in bodo politiki začeli izpolnjevati dane obljube," še sklene Vučko. Še bolj skrb zbujajoče se mu zdi, da udeležba najbolj aktivnih državljanov, starih od 30 do 45 let, znaša le dobrih 20 odstotkov.

Za primer navaja volilno udeležbo v nam primerljivem volilnem sistemu v Avstriji, ki se giblje med 60 in 70 odstotki. Tudi tam so volitve v nedeljo, a se ljudje bistveno bolj zavedajo, da soodločajo o svoji prihodnosti.

Večina evropskih držav ima volitve v nedeljo, v ZDA in Veliki Britaniji pa imajo na primer drugačen volilni sistem, ki ni primerljiv s slovenskim.