Sobota, 22. 11. 2025, 8.53
16 minut
Agencija Morningstar DBRS zvišala bonitetno oceno Slovenije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
Morningstar DBRS je med ključnimi dejavniki za zvišanje ocene navedla izboljšave na področjih fiskalnega upravljanja, plačilne bilance ter dolga in likvidnosti.
Agencija Morningstar DBRS je zvišala oceno Slovenije z A na AA in ji pripisala stabilne obete. Ključni dejavniki za zvišanje bonitetne ocene so izboljšave na področjih fiskalnega upravljanja, plačilne bilance ter dolga in likvidnosti, so navedli na ministrstvu za finance. Agencija S&P pa je potrdila oceno AA- s stabilnimi obeti.
Zvišanje bonitetne ocene Slovenije na AA odraža mnenje agencije Morningstar DBRS, da bodo nedavno sprejete strukturne reforme izboljšale fiskalno vzdržnost v srednjeročnem obdobju in da so makroekonomski temelji Slovenije trdni.
Gospodarska rast naj bi po oceni agencije v naslednjih petih letih v povprečju znašala 2,4 odstotka, fiskalni primanjkljaj pa naj bi srednjeročno ostal pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP). Zmerni fiskalni primanjkljaji in trdna gospodarska rast naj bi stabilizirali delež javnega dolga Slovenije med 60 odstotki in 70 odstotki BDP, so v sporočilu za javnost zapisali na finančnem ministrstvu.
Agencija izpostavila preudarno fiskalno politiko
Morningstar DBRS je med ključnimi dejavniki za zvišanje ocene navedla izboljšave na področjih fiskalnega upravljanja, plačilne bilance ter dolga in likvidnosti. Agencija je izpostavila predvsem preudarno fiskalno politiko in učinkovito upravljanje dolga Slovenije.
Stabilna ocena agencije S&P pa odraža njena pričakovanja, da bodo slovensko gospodarstvo in javne finance v naslednjih dveh letih ostali odporni na zunanje pretrese. Po oceni agencije, so strukturne reforme, vključno s pokojninsko reformo, v zadnjih letih dobro napredovale.
Pri S&P ob tem izpostavljajo, da ima Slovenija znatne zunanje blažilce, predvsem ponavljajoče se presežke tekočega računa plačilne bilance, ugoden pa je tudi njen obseg zunanjega dolga.
Naložbe bodo ostale na visoki ravni
Po pričakovanjih S&P bo domače povpraševanje v prihodnjih letih podprlo povprečno realno gospodarsko rast, ki bo nekoliko nižja od dveh odstotkov. Domače povpraševanje naj bi se povečalo na račun prožnega trga dela in močne rasti realnih plač. Hkrati bodo javne naložbe ostale znatne zaradi obnovitvenih del po poplavah in projektov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
Proračunski primanjkljaj bo v obdobju 2025-2028 dosegel povprečno 2,3 odstotka BDP, vendar bo zmanjšanje prej ustvarjenih denarnih rezerv omogočilo vladi, da nadaljuje z zmanjševanjem bruto dolga kot deleža BDP, so še zapisali na ministrstvu.
