Komisija za preprečevanje korupcije v svojem poročilu ugotavlja, da ljudje lobiranje še vedno dojemajo kot nekaj negativnega in ga v veliki primerov tudi ne prepoznajo.
Konec januarja se je iztekel rok za poročanje o lobiranju, ki zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije zavezuje registrirane lobiste k oddaji poročil o svojem delu za preteklo leto. To obveznost je izpolnilo vseh 59 takrat registriranih lobistov. Od teh jih je o lobiranju v preteklem letu poročalo 19.
V 16 primerih razhajanja
Komisija je prejela 129 poročanj lobirancev o lobističnih stikih. "Komisija je v teh poročilih o lobističnih stikih, ki jih je prejela s strani lobirancev in lobistov, v 16 primerih ugotovila razhajanja. Ta razhajanja zdaj preverjamo in ob izpolnjenih pogojih bomo uvedli prekrškovne postopke," je pojasnil namestnik predsednika komisije Rok Praprotnik. Gre za to, da je eden, torej javni uslužbenec ali lobist, stik prijavil, nasprotna stran pa ne.
Ni mogoče ugotoviti, kako je v parlament prišel predlog zakona o poroštvu TEŠ 6
V dosedanjih nadzornih postopkih je komisija izrekla prekrškovne sankcije proti dvema poslancema, ki nista poročala o stikih, eden je dobil globo v višini nekaj sto evrov, drugi pa opomin. Gre za nadzor za predlog zakona o poroštvu TEŠ 6, ki se ga je komisija lotila sama: "Nemogoče je ugotoviti, kako je ta zakon sploh prišel v parlament. Videti je, kot da bi ga spisali kar v Holdingu slovenskih elektrarn," je pripomnil Praprotnik.
Drugega primera so se lotili po prijavi, in sicer je šlo za postopek izvajanja igralniške dejavnosti v občini Šempeter-Vrtojba, kjer je lobiranje izvajal "črni" lobist, ki je lobiral pri večini občinskih svetnikov. Niti eden o tem ni poročal komisiji, zato si je 12 svetnikov prislužilo opomin. A kot pojasnjuje Lilijana Sevšek, ljudje še vedno napačno pojmujejo pojem lobist: "Izgovarjali so se v smislu, saj mi niso dali nobenega denarja. Gre za to, da lobiranja ne prepoznajo."
Lobiranje je vsak nejavni stik z javno upravo
Dejstvo je, da je lobiranje vsaj nejavni stik med interesnim združenjem in javno upravo. "Zasebni interesi vedno vplivajo na javno upravo, zato je tako pomembno, da so ti nejavni stiki prijavljeni. Namen je namreč, da bi javni sektor deloval v javnem interesu z večjo stopnjo etike," je pojasnil Praprotnik. V komisiji sicer ugotavljajo, da so kadrovsko podhranjeni, saj na nadzoru lobiranja dela ena sama oseba, potrebam boljšega nadzora pa bi bilo treba ustrezno spremeniti tudi zakonske okvire. "Pomembno je, da javni uslužbenci vsak stik prijavijo, ker je to njihova zakonska dolžnost," še pojasnjujejo v komisiji.
Globa za tiste registrirane lobiste in javne uslužbence, ki ne prijavijo stikov, je od 400 pa do 100 tisoč evrov. "Ker smo še v povojih, za zdaj izrekamo nižje kazni in opomine. Smo pa veseli, da nas vabijo v parlament, da poslancem ta zakon čim bolje predstavimo," je še dodal Praprotnik. Sevškova pa je dodala, da je težava tudi v tem, da lobisti svoje dejavnosti ne morejo tudi registrirati, zato je spremljanje finančne slike skoraj nemogoče. Lobisti so sicer lani prijavili za okoli 200 tisoč evrov denarja, ki so ga prejeli za svoje storitve.
3
