Ponedeljek, 2. 12. 2019, 12.25
4 leta, 11 mesecev
Ti ljudje so prinesli ključno spremembo v zgodovini Slovenije #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,10
29
Čez dva dni bo 30. obletnica ustanovitve Demosa, koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je imela pomembno vlogo v procesu osamosvojitve Slovenije. V predsedniški palači je bil danes tako sprejem v počastitev njene ustanovitve. Stranka je po navedbah predsednikovega urada imela odločilno vlogo v procesu demokratizacije in osamosvojitve Slovenije. Govorniki so opozorili na pomen dialoga med strankami za to, da se je uresničila osamosvojitev.
Stranke Slovenska demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska zveza Slovenije so 4. decembra 1989 podpisale dogovor o sodelovanju, ki je hkrati pomenil tudi ustanovitev Demokratične opozicije Slovenije (Demos).
Njen predsednik je postal Jože Pučnik, ki je po uspešnem plebiscitu za samostojno Slovenije 23. decembra 1990 izgovoril naslednji stavek: "Jugoslavije ni več! Zdaj gre za Slovenijo!"
Začelo se je z uspešnim plebiscitom
Na plebiscitu so se slovenski volivci z veliko večino odločili za samostojnost. Plebiscitno vprašanje se je glasilo: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?"
Da je bil plebiscit uspešen, je bilo znano že 23. decembra zvečer, kmalu po zaprtju volišč. Navdušeni Slovenci so izid množično in veselo proslavljali na ulicah. Na plebiscitu sprejeta odločitev o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je zavezovala slovenski parlament, da v šestih mesecih od dneva razglasitve izidov plebiscita, torej do 26. junija 1991, sprejme ustavne in druge akte ter ukrepe za osamosvojitev.
Plebiscita se je udeležilo 93,2 odstotka volivcev. 95 odstotkov teh, ki so se plebiscita udeležili, oziroma 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev je glasovalo za osamosvojitev. Za neodvisno in samostojno Slovenijo je glas dalo 1.289.369 volivcev.
Kdo vse je podpisal dogovor?
V imenu Slovenske demokratične zveze sta dogovor podpisala Rajko Pirnat in Hubert Požarnik, v imenu Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in Franc Miklavčič, v imenu Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice današnje SDS, pa Jože Pučnik in Andrej Magajna.
Za ustanovitev Demosa sta sicer pomembna še dva datuma: 27. november 1989, ko je bil sklenjen ustni dogovor o sodelovanju strank, in 8. januar 1990, ko se je Demosu tudi formalno pridružila še Slovenska kmečka zveza (današnja SLS), skupaj s takratnimi Zelenimi Slovenije.
Gonilna sila osamosvojitve
Februarja 1990 se je Demosu pridružila še Slovenska obrtniška stranka, marca istega leta pa upokojenci, združeni v stranki Sivi panterji.
Koalicija Demos je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade, ki je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. Zaradi preveč različnih pogledov na reševanje nekaterih vprašanj je Demos razpadel 30. decembra 1991.
Govorila sta Požarnik in Šinkovec
Slavnostna govornika na današnjem sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec.
Požarnik je v svojem govoru poudaril, da projekt Demosa ni bil projekt ozke skupine, ampak se je za njegov uspeh treba zahvaliti državljanom, Vatikanu in prvim državam, ki so priznale Slovenijo kot samostojno državo. Poudaril je tudi, da cilj Demosa ni bil revanšizem ter da ves proces osamosvajanja ne bi tekel tako hitro ter neboleče, če pri tem ne bi sodelovala tudi levica.
Šinkovec, ki velja za avtorja imena Demos, se je danes dotaknil tudi tega, zakaj in kako je prišel do tega imena. Predvsem pa je spregovoril o občutkih tistega časa. "Nismo se zavedali, da ustvarjamo zgodovino. V svojih prizadevanjih smo bili naivni. Nihče nas ni prosil, da se politično angažiramo, ali nas v to prisilil. Slovenke in Slovenci smo prvič v zgodovini stopili skupaj. Upam, da ne zadnjič," je dejal.
Predsednik republike Borut Pahor pa je opomnil, da "narodna enotnost za samostojno državo ni padla z neba". "To, da neka politika za neke načrte pridobi tudi politične nasprotnike, je lahko navdih za vsa naša nadaljnja politična ravnanja," je dejal.
Sprejem pri Pahorju:
Kot je poudaril, v politiki nikoli ni bilo toliko dialoga kot tedaj in sam danes pogreša tak dialog. "Velike ideje terjajo veliko dialoga, tudi prepire, morda kanček nečimrnosti ali zamer. Predvsem pa veliko dialoga, da lahko prevzamejo množice," je še dodal in svoj govor sklenil z ugotovitvijo, da smo bili Slovenci "pol stoletja prej razdeljeni in še danes celimo tiste rane, a takrat smo bili enotni".
Današnjega sprejema so se udeležili številni predstavniki političnega in družbenega dogajanja pred 30 leti, današnji poslanci ter predstavniki različnih državnih inštitucij. Nekdanji ustavni sodnik, danes svetovalec predsednika republike Ernest Petrič je v izjavi medijem ob robu slovesnosti poudaril pomen takratne enotnosti. "Zgodila se je v nekem zgodovinskem trenutku, ko je slovenska politična elita ujela pravi trenutek in ni bila spet med zamudniki," je menil.
Predsednik SLS Marjan Podobnik, ki je bil poslanec Demosove koalicije, pa je o delovanju takratne koalicije poudaril, da si je vedno prizadevala za to, da so bili tudi predstavniki opozicije povabljeni na vsa srečanja, pogovore, tudi v mednarodne delegacije. "Danes, ko so pred nami veliki izzivi za prihodnost, takih pogovorov, kjer bi predstavniki vlade iskali možnosti, da bi tudi opozicijske stranke ali civilna družba povedali svoje mnenje, ni," je dejal.
Podobno je menil nekdanji zunanji minister v Demosovi vladi Dimitrij Rupel. Demos je bil po njegovem prepričanju uspešen, "ker je zbral vse politične silnice, ki so takrat obstajale v Sloveniji, z izjemo režima. /.../ Kot država se je Slovenija posrečila tudi s pomočjo Demosa in tiste nakopičene energije. Kar zadeva demokracijo, pa je najbrž še nekaj odprtih vprašanj", je menil Rupel.
Sprejem in zaznamovanje obletnice koalicije Demos spadata v okvir prizadevanj za ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke pred 30 leti, ki so privedli do prvih demokratičnih volitev in odločitve o osamosvojitvi Slovenije.
29