Petek, 10. 10. 2025, 14.48
6 ur, 34 minut
Štirinajstletnik z darovanjem rešil tri življenja. Starša nista vedela.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,76
Trikrat večja verjetnost je, da bomo sami potrebovali zdravljenje, kot da bomo umrli na način, da bomo lahko darovali organe.
Pred evropskim dnevom darovanja organov, tkiv in celic, ki bo v soboto, v javnem zavodu za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant pozivajo k opredelitvi o darovanju že v času življenja. Poudarjajo, da tako razbremenimo svojce, ki se jim v trenutkih po smrti bližnje osebe ni treba odločiti tudi o darovanju.
Direktor zavoda Slovenija transplant Andrej Gadžijev je na današnji novinarski konferenci dejal, da letos v ospredje ob darovalcih postavljajo tudi njihove svojce. V Sloveniji se lahko vsak opredeli za ali proti darovanju z vpisom v nacionalni register. Ob opredelitvi je pogovor s svojci o darovanju le informativne narave, torej jih le seznanijo z željo umrlega. A večina oseb v register ni vpisana, zato ob smrti o darovanju koordinator z zavoda povpraša svojce. Stopnja privolitve svojcev za darovanje v letošnjem letu je okoli 75 odstotkov.
Odgovornost prevzemimo nase in je ne prelagajmo na svojce
Gadžijev je poudaril, da je vpis v register pomemben, saj tako prevzamemo odgovornost o darovanju organov nase in je ne prelagamo na svojce. "Ne puščajte svojcev v negotovosti, pomagajte jim in se o temi darovanja po smrti pogovarjajte z njimi. Naj poznajo vaše stališče, vaše želje in poglede na naš sistem. Naredite jim najtežji trenutek v njihovem življenju vsaj malo lažji, opredelite se in se pogovarjajte o odločitvi s svojimi bližnjimi," je pozval.
Poleti so v zavodu dosegli pomemben mejnik, in sicer tisočega umrlega darovalca organov od ustanovitve nacionalne mreže donorskih bolnišnic leta 1998, v katero je trenutno vključenih 11 bolnišnic. V prvih desetih letih je bila povprečna starost darovalcev 45 let, v zadnjih letih pa se približuje povprečni starosti 60 let. "Gre za starejše darovalce, večkrat s pridruženimi boleznimi, vendar še vseeno dovolj zdrave, da so v povprečju podarili več kot tri organe," je poudaril.
Štirinajstletnik z darovanjem rešil tri življenja
Mama umrlega 14-letnega darovalca Polona Franko je povedala, da je njen sin z darovanjem organov rešil tri življenja in jih še več osrečil. Njen sin je to, da bi bil rad darovalec, zaupal svojemu mlajšemu bratu, česar starša nista vedela. "S tem dejanjem je nevede tudi naju odrešil bremena odločitve darovanja najinega otroka," je povedala.
"Najverjetneje je prav ta formalna opredelitev ali vsaj zelo iskren in globok pogovor s svojci o darovanju edina drobna razbremenitev naših najbližjih. Sama čutim, da z opredelitvijo omogočite svojim bližnjim, da se jim morda nekoč ne bo treba odločati o nepredstavljivem, pač pa le slediti vaši želji," je povedala Franko.
Meni, da bi morali dejanja darovalcev in nesebično pomoč svojcev povzdigniti, morda z zahvalo ob transplantacijah s srečnim koncem ali z obeležjem darovalcem. Svojci pa bi potrebovali oporo in pomoč pri predelovanju občutij, ki se ponavadi pojavijo šele tedne ali mesece po darovanju organov ljubljene osebe.
Trikrat večja verjetnost je, da bomo sami potrebovali zdravljenje, kot da bomo umrli na način, da bomo lahko darovali organe, je dejala strokovna sodelavka zavoda Jana Šimenc.
"Vsem je skupno, da so zelo hvaležni za novo priložnost v življenju"
Zdravljenje s transplantacijo v Sloveniji izvajajo le v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Kardiovaskularni kirurg Matija Jelenc je dejal, da o darovalcih vedo zelo malo, veliko več pa o prejemnikih. "Vsem je skupno, da so zelo hvaležni za novo priložnost v življenju," je dejal. Dodal je, da so podatki o darovanju anonimni, tako da prejemnik ne ve, kdo je darovalec.
Prejemnik srca Miha Gašperin je medtem povedal, da je darovanje darilo, ki spremeni svet. "Je odločitev, ki zahteva pogum, a prinaša neskončno dobro. Je način, da se naše življenje ne konča s smrtjo, ampak se nadaljuje v drugih," je prepričan.
Ob svetovnem dnevu so pripravili razstavo fotografij fotografinje Ele Zdešar z naslovom Še vedno smo tukaj. "Naslov se navezuje na prejemnike organov, tkiv, ki so zaradi tega postopka danes lahko še vedno z nami. Nanaša se na darovalce, ki smo jih izgubili, ampak to ne pomeni, da so izginili, ter svojce, ki so se v enem najtežjih trenutkov svojega življenja odločili za tako plemenito dejanje, ter na zaposlene, ki omogočajo ta proces," je povedala Zdelšar.
V registru darovanja je bilo konec septembra vpisanih 17.225 ljudi, od tega 165 proti darovanju. Do konca septembra letos je 34 darovalcev podarilo 115 organov. V Centru za transplantacijsko dejavnost so presadili 80 organov, od tega 31 ledvic, 20 src, 15 jeter, sedem pljuč in eno trebušno slinavko. Na čakalnem seznamu za presaditev organa je bilo na dan 2. oktobra letos 241 bolnikov.
