"Slovenija se bo otresla trojke s privatizacijo državnih podjetij"

Primerjava Avstrije in Slovenije, avstrijsko-slovensko gospodarsko sodelovanje, morebitni prihod trojke. To so ene izmed tem, o katerih smo se pogovarjali z Benjaminom Wakounigom, poslovnežem iz vrst koroških Slovencev. 49-letni Wakounig je od leta 2006 tudi predsednik Slovenske gospodarske zveze (SGZ), nadstrankarske krovne gospodarske organizacije koroških Slovencev v Avstriji.

Avstrija spada med države, ki so v primerjavi z drugimi državami z lahkoto prebrodile krizo. Katere so skrivnosti njenega uspeha? V prvi vrsti je treba vedeti, da je bila Avstrija vedno tesno povezana z Nemčijo in njenim gospodarstvom. Nemčija je pomembna tudi za avstrijski turizem, saj večina gostov prihaja iz te države. Kot drugo moramo vedeti, da ima Avstrija zelo ugodno geografsko lego, kar je znala med letoma 1945 in 1989 dobro izkoristiti, saj je imela vlogo veznega člena do držav takratnega Varšavskega pakta.

Avstrija je dobro prebrodila krizo tudi zato, ker je takoj ukrepala. Takoj je sprejela ukrepe, ki so pomagali podjetjem v težavah. Na primer z uvedbo možnosti polovičnega delovnega časa. Avstrija je imela tudi kapital, da je lahko pomagala v času krize. Moramo tudi vedeti, da so se vse avstrijske vlade zavedale, da je kapital v gospodarstvu samem. Sreča Avstrije je prav tako bila, da je sprejela ustrezne reforme že leta 2003 in 2004, in te so se zdaj obrestovale. Pri čemer je treba omeniti, da v Avstriji večje reforme ne gredo mimo socialnih partnerjev in mnenja gospodarske zbornice, ki igra zelo pomembno vlogo.

Bi lahko Slovenija uporabila avstrijski "recept" oziroma kaj bi morala Slovenija storiti, da bi se izkopala iz krize? Ali smo že zamudili s pravimi ukrepi? Priložnost zamujena ne vrne se nobena. Slovenija je imela veliko priložnosti, zelo veliko tujih vlagateljev je prihajalo v Slovenijo in se zanimalo za sodelovanje, a se potem umaknilo. Vendar, ne glede na trenutno krizo, ima Slovenija še vedno dobro podobo v tujini, ljudje radi prihajajo sem, ker so tukajšnji ljudje marljivi. So pa seveda tudi težave.

Osebno ocenjujem, da bo morala Slovenija narediti večje gospodarske reze, v prvi vrsti pri javnem sektorju. Odpreti se bo treba tujemu kapitalu, kajti če tega tujega kapitala ne bo, potem bo zelo težko premostiti krizo. Pomembno je, da Slovenija na primeru kakšne večje tuje naložbe oziroma projekta pokaže rezultat.

Če bi v Sloveniji prišlo do tujih naložb, bi prišlo tudi do izgradnje novih tovarn. Če bi na primer v Mariboru ali kje drugje zgradili novo tovarno, bi lahko na primer zaposlili tisoč ljudi. Ti na novo zaposleni ljudje pa bi spet prinašali denar v državno blagajno. Slovenija mora torej delati na tem, kako privabiti tuje vlagatelje in s tem pridno in pametno delovno silo vključiti v evropski gospodarski sistem. Ne smemo namreč pozabiti, da se nahajamo v velikem evropskem gospodarskem sistemu, zaradi česar se Slovenija ne sme zapreti.

Kako v Avstriji gledajo na odpor do tujih naložb in privatizacije v Sloveniji? Avstrijci morajo biti v neki meri zelo zadovoljni, ker so avstrijska podjetja v Sloveniji zelo uspešna. Avstrija ima veliko naložb v Sloveniji, ki sicer niso kakšne večje strateške naložbe. Gre za majhna in srednja podjetja, ki so se povezala in tukaj zgradila tovarne. Avstrijci imajo o Sloveniji še vedno dobro mnenje. Vedo, da so ljudje nadarjeni, da poznajo jezike in da hočejo sodelovati. Tudi ne razlikujemo se toliko. Avstrijci imajo velik interes, da bi delali tukaj. Opažam pa, da so se velika avstrijska podjetja, ki so hotela tukaj narediti kaj večjega, umaknila ter odprla predstavništva in obrate v državah nekdanje Jugoslavije. Za avstrijska podjetja postajata vse bolj zanimivi tudi Moldavija in Romunija.

Je med Avstrijo in Slovenijo še kaj manevrskega prostora za sodelovanje, če se tako izrazim? In če, na katerih področjih? Zagotovo obstaja še veliko prostora. Na primer pri pretovoru v Luki Koper je delež Voestalpine, enega največjih avstrijskih podjetij, od 23 do 25 odstotkov. To je velik zalogaj za Luko Koper, da se vsa železna ruda, ki prihaja iz Južne Amerike, izkrca v luki. V interesu avstrijskih gospodarstvenikov, avstrijske železnice in logističnih podjetij je, da bi pomagala pri izgradnji tretjega pomola v Luki Koper oziroma pri izgradnji železnice Divača–Koper.

Kaj bi svetovali slovenskemu podjetniku, ki želi sodelovati z avstrijskimi podjetji in vstopiti na avstrijski trg? Na Slovenski gospodarski zvezi (SGZ) pomagamo veliko slovenskim obrtnikom in podjetnikom, ki želijo prodreti na avstrijski trg. Najprej smo opazili, da imajo slovenski obrtniki in podjetniki bojazen pred novim – nova zakonodaja, tuji jezik. Če se zjutraj peljete iz Maribora proti Gradcu, iz Dravograda proti Pliberku ali skozi Karavanški predor ali Ljubelj proti Beljaku, boste opazili, da ima sedemdeset odstotkov avtomobilov, ki peljejo proti Avstriji, slovenske registracije.To niso samo Slovenci, ki imajo v Avstriji službo, ampak tudi obrtniki, izvajalci, ki imajo tam gradbišča … Ti so zelo dobrodošli na Koroškem in v Avstriji. Slovenci namreč veljajo kot zelo dobri in zanesljivi obrtniki.

Prejšnji teden se je zlasti v nemških medijih znova na veliko pisalo, da je Slovenija naslednja država, ki bo potrebovala evropsko pomoč. Bo Slovenija po vašem mnenju sama rešila svojo bančno luknjo ali pričakujete prihod trojke? Žal se kopičijo takšne informacije – o trojkah in podobno. Težko sodim, ker nimam pravih informacij. Osebno pa menim, da če se bo to zgodilo, da trojki ne bi bilo težko zregulirati Slovenije, saj je država pregledna in urejena. Če bo Slovenija Evropi pokazala nek rezultat, tj. da bo privatizirala paradržavna podjetja, se bo zagotovo otresla trojke.

Pa menite, da se bo zgodila privatizacija in da bo vlada pokazala neke rezultate?

Sam dvomim.