David Kos

Četrtek,
6. 11. 2014,
10.58

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

najbogatejši Sandi Češko Studio Moderna

Četrtek, 6. 11. 2014, 10.58

8 let, 8 mesecev

Sandi Češko: Delovnih ur ne merimo, zaposleni morajo opraviti svoje delo (video)

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Sandi Češko se je po treh letih poslovil od večini nikoli dosegljivega naziva najbogatejšega Slovenca, a brez vznemirjenja. Bolj je ponosen na druge dosežke v življenju, o katerih raje govori.

Sandi Češko je ustanovitelj in solastnik podjetja Studio Moderna, ki ga je pred več kot 20 leti podedoval od očeta. Sprva je glavni kanal prodaje podjetju predstavljala TV-prodaja, pozneje so začeli izkoriščati moč drugih medijev, še posebno svetovnega spleta. Izdelke, tudi lastne blagovne znamke, prodajajo še v lastnih trgovinah in pri izbranih trgovcih. S svojo prvo prodajno uspešnico Kosmodisk jim je uspelo prepričati več kot dva milijona kupcev, danes pa izdelke prodajajo na 300-milijonskem trgu srednje in vzhodne Evrope, Japonske, Avstralije in ZDA. Trenutno so najbolj vroč izdelek ležišča Dormeo octaspring, ki so v Severni Ameriki pravi hit. S prek sedem tisoč zaposlenimi je Češko ustvaril multinacionalko, v kateri so potencial prepoznali tudi ameriški skladi zasebnega in tveganega kapitala, a ostaja njen večinski lastnik. Na vseh trgih, kjer poslujejo, so vodilni igralec. Po izobrazbi je politolog, po poklicu podjetnik in menedžer. Čeprav je kot član Socialnih demokratov s politiko povezan, pravi, da mu ta pri poslih nikdar ni pomagala, ampak celo ovirala. V direktni marketing se je podal prav zaradi slabih izkušenj v poslovanju s podjetji in državo, tega bremena pa pri prodaji končnim kupcem ni. Tu je uspeh odvisen zgolj od ekonomske logike. Zadnja tri leta je prepričljivo zasedal vrh lestvice najbogatejših Slovencev, letos pa je zaradi slabšega poslovanja v lanskem letu zdrsnil na drugo mesto. A njegovo premoženje je še vedno ocenjeno na zavidljivih 390 milijonov evrov. Bolj kot kopičenje bogastva ga razveseljuje uspeh, ki omogoča rast podjetja, dobičkonosnost, nove zaposlitve in inovacije.

V zadnjih letih se konstantno uvrščate v sam vrh lestvice najbogatejših Slovencev. Kaj delate drugače oziroma bolje od drugih? Nisem prepričan, da je lestvica najbogatejših merilo tega, da delamo bolje od drugih. Od samih začetkov poslovanja smo bili izpostavljeni trgu, ves čas se moramo prilagajati kupcem, kar uspešno počnemo v državah Vzhodne Evrope in drugod po svetu. To je edino merilo, da si vsak dan boljši oziroma korak pred drugimi.

Kako dojemate ustvarjanje takšnih lestvic? Gre za pravi pokazatelj uspešnosti in trdega dela nanje uvrščenih posameznikov? Ljudje bogastvo večinoma merijo z denarjem na bančnem računu. A na lestvicah uvrščeni podjetniki tega denarja nimamo v gotovini, temveč ves ustvarjeni kapital vlagamo v nadaljnji razvoj podjetja. Dokler ta raste, potrebuje namreč več kapitala za svoj razvoj. Govorimo lahko zgolj o neki tržni vrednosti podjetja, ki bi se lahko v primeru prodaje na trgu zgodila. Gre torej za bolj ali manj fiktivno premoženje. Podjetniki razpolagamo z večjimi vsotami gotovine zgolj takrat, ko celotno podjetje ali deleže v njem prodamo.

Ste zadovoljni z izračunom vašega premoženja? Vam položaj na lestvici godi? Metodologije izračuna lestvice ne poznam, zato vrednotenje svojega premoženja težko komentiram. Uvrstitve sem se sprva ustrašil, ker svoje prepoznavnosti ne želim graditi na lestvici najbogatejših. Veliko bolj sem ponosen na druge dosežke, o katerih tudi precej raje govorim. Lestvico tako sprejemam kot dano dejstvo, na katerega se je treba prilagoditi. Zame je najpomembnejši uspeh, ki omogoča rast podjetja, dobičkonosnost, nove zaposlitve in inovacije.

Hrvaška preiskovalna novinarka Irena Divković Milanović piše o tranzicijskih zaslužkarjih, ki so na območju nekdanje skupne države s sumljivimi poslovnimi praksami ustvarili ogromno bogastva. Ugotavlja, da si brez sodelovanja politike marsikdo ne bi mogel prigrebsti tega, kar danes ima. Tudi vi ste se nekoč ukvarjali s politiko in ste član Socialnih demokratov. Sem član Socialnih demokratov, ki ni nikoli menjal stranke in se s politiko aktivno ne ukvarjam. S politiko sicer sem povezan, a je nikdar nisem izkoriščal v zasebne namene. Politika mi pri mojih poslih tudi nikdar ni pomagala, celo nasprotno. Zaradi samostojne drže sta me tako ena kot druga politična opcija skušali omejevati, tudi zakonsko. Prepoved oglaševanja za TV-prodajo na nacionalni televiziji je ena opcija celo uzakonila.

Ničesar nisem privatiziral in ne poslujem z nobenim podjetjem, torej tudi državnim ne. V direktni marketing sem se podal prav zaradi slabih izkušenj v računalniški firmi, ko smo prodajali tako podjetjem kot tudi državi. Naše znanje in tehnologijo smo lažje prodajali Japoncem kot pa domačim podjetjem. Pri direktnem marketingu pa med mojim delom in končnimi kupci ni nobenih vmesnih členov. Politika nam na 300-milijonskem trgu, kjer poslujemo, in tam, kamor prodiramo, ne more prav nič pomagati.

Vsi tisti, ki jim uspeva zaradi pomoči politike, zelo težko iz lastnega okolja prodrejo v drugo. Pomoč in podpora politike v domačem okolju v tujem ne funkcionira. Ker smo naš poslovni model gradili izključno na ekonomski logiki, lahko znanje in uspehe izvažamo po celotni Vzhodni in Zahodni Evropi, Japonski, Avstraliji in ZDA. V trenutku, ko začnejo podjetja računati na politične privilegije, izgubijo konkurenčno prednost.

Divković Milanovićeva še ugotavlja, da je pri bogatih Slovencih, ki si v tujini poiščejo novo bivališče, fascinantno, da se obnašajo, kot da so odšli na Mars in da njihovega premoženja ne bo mogoče izslediti. Vi svojega bivališča še niste spremenili, ste pa podjetja selili v tujino. Kot fizična oseba bivališča nisem spreminjal in tudi nimam v načrtu, čeprav obstaja veliko racionalnih razlogov za kaj takšnega. Slovenija za globalno podjetje namreč ni najboljši logistični center, prav tako smo v Sloveniji kadrovsko omejeni.

Holdinška struktura poslovnega sistema Studia Moderna pa je na Nizozemskem, zgolj zaradi bistveno stabilnejše in preglednejše zakonodaje, ki omogoča normalno poslovanje multinacionalk. Eno od podjetij smo zaradi olajšav iz Nizozemske preselili na Ciper. Iz Slovenije nismo selili nobenega podjetja, prav tako nobeno izmed mojih podjetij ni registrirano v offshore državah.

Deleže svojega podjetja ste prodali ameriškim skladom zasebnega in tveganega kapitala. Kolikšen delež ste obdržali? Imam večinski lastniški delež. Kupnino sem namenil novim projektom, nakupu novih tehnologij in odpiranju novih trgov. Nisem pa si privoščil nobene nove ure ali jahte oziroma katerekoli druge statusne dobrine. To me preprosto ne zanima in mi ne predstavlja izzivov. V zadnjih desetih letih, z izjemo nove družinske hiše, nisem nobenih sredstev vlagal v osebne materialne dobrine. V največje veselje so mi novi projekti in nove nedosegljive stvari.

Ali se imate za družbeno odgovornega podjetnika? Verjamem, da bo moralo vsako podjetje v prihodnosti funkcionirati družbeno odgovorno. V Studiu Moderna imamo tako ustanovljen Zavod Viva in vrsto aktivnosti, s katerimi poskušamo živeti družbeno odgovorno. Gre za vrsto iniciativ, kot je spodbujanje projektov ekoloških kmetij, ki same nimajo dovolj sredstev za prodor na trg. Prav tako imamo v naši poslovni stavbi socialnega podjetnika, ki vodi restavracijo. Osebno letno namenim 100 ur prostega časa za svetovanje in pomoč podjetnikom ter mladim talentom. Delamo na šolskih vrtovih, slovenskih semenih … Podjetje, ki ne bo vpeto v družbeno koristne dejavnosti v bližnji prihodnosti, ne bo imelo razloga za obstoj.

Ali TV-prodaja še vedno ostaja vaš najmočnejši prodajni kanal? Nikakor, TV-prodaja že dolgo ni več najmočnejši kanal prodaje. V načinu distribucije naših proizvodov smo med vodilnimi v svetu. Izdelke lahko kupite prek telefona, prek 140 spletnih trgovin po svetu, v lastnih trgovinah in pri izbranih trgovcih. Imamo lastno bazo podatkov, zvestim kupcem pošiljamo kataloge in kličemo domov … Naša filozofija je, da kjerkoli želi kupec priti v stik z našim proizvodom in storitvijo, mu to omogočimo. V središče smo postavili kupca.

Koliko je zaposlenih v poslovnem sistemu Studio Moderna? V celotnem sistemu je prek sedem tisoč zaposlenih, v Sloveniji okoli 600.

Ste v času globalne finančne krize optimizirali število zaposlenih in spremenili filozofijo poslovanja? V tem času nismo delali večjih rezov, smo pa veliko bolj pozorni pri zaposlovanju danes. Postali smo racionalnejši in bolj dosledni pri kriterijih, kdo lahko v podjetju ostane. Odpuščanj v smislu 10-odstotnega zmanjšanja zaposlenih ni bilo, smo pa morali zapreti določene programe in oddelke, ki niso prinašali dobička.

Kakšne so plače vaših zaposlenih v Sloveniji? Plače so različne. V klicnih centrih so plače pri večjem številu zaposlenih minimalne, lahko pa na račun stimulativno naravnane plačne lestvice in dobrega dela zaslužiš tudi med tisoč in tri tisoč evri mesečno. Plače sicer ostajajo v slovenskem povprečju trgovske branže. Večje gibanje zaposlenih je prisotno predvsem v klicnem centru.

Zaradi lanskih slabših poslovnih rezultatov nismo zmanjševali plač vsem zaposlenim, niti nismo odpuščali delavcev na najnižjih položajih, temveč smo se poslovili od vodstvenih kadrov. Najbolj radikalno smo zarezali pri vrhu, saj menimo, da je za slabe rezultate najbolj odgovoren menedžment, ki tudi nosi največjo odgovornost, vključno z menoj. Najlažje je rezati spodaj, to zna vsak.

Torej se zavedate, da je najboljši delavec zadovoljen delavec, ki v delu uživa in ga zaradi tega opravlja bolj kakovostno? Seveda, opravljamo storitveno dejavnost, zato je prava klima med zaposlenimi nujen pogoj za dobre rezultate. Delovnih ur ne merimo, zaposleni morajo opraviti svoje delo. Natančno se tudi držimo načela, da zaposlenim v celoti omogočimo koriščenje zakonsko določenega dopusta.

S čim bi vas mladi iskalec zaposlitve najbolj prepričal, da ga vzamete v službo? Če v življenju srečam nadarjenega človeka za določeno zadevo, ga vedno poskušam pripeljati v podjetje, čeprav še nimam pripravljenega delovnega mesta zanj. Priložnosti v podjetju je vedno dovolj. Najbolj me navdušijo "challengerji" oziroma izzivalci. To so zaposleni, ki se ne sprijaznijo z danimi razmerami, ki vedno iščejo izboljšave in hočejo biti vsak dan boljši. Znanje in delovne navade ljudje imajo, ključen je torej odnos do dela.

Pa Slovenija premore dovolj takšnega kadra? V zadnjih desetih letih na tem področju opažam ogromne spremembe. Pred tem nisem mogel nikogar prepričati, da bi odšel na delo v tujino. Danes je situacija popolnoma nasprotna. Večina si želi delati in nabirati izkušnje v tujini. Med mladimi je prisotna želja, da se iztrgajo iz slovenskega okolja in se preizkusijo v drugem okolju. To je za naše podjetje izjemno pomembno.

So mladi obupali nad možnostmi zaposlitve v Sloveniji? Bojim se, da imajo mladi dovolj negativizma in črnogledosti. Spremeniti želijo okolje ter zaživeti v bolj optimističnem okolju.

Je ta strah upravičen? Problem Slovenije je, da se nič ne spreminja. Ne glede na to, kdo vodi vlado, vedno poslušamo enako zgodbo, rezultati pa so čedalje slabši. To ni stimulativno za mlade in ambiciozne ljudi, ki morajo ves čas poslušati zgodbe o zategovanju pasu.