"Ni pravično, da se Putin vmešava v Ukrajino" (video)

Oksana Kyrylenko se je rodila na Krimu, odraščala pa v Kirovogradu v osrednji Ukrajini, kjer je delala kot učiteljica. Njena mati je Rusinja, oče pa Ukrajinec. Anglistka in germanistka po izobrazbi govori ukrajinsko, rusko, angleško, nemško in slovensko. V Sloveniji skupaj z možem živi zadnja štiri leta.

Kako vi vidite nastali zaplet v Ukrajini, še posebej na Krimu? Zame je to nekaj nepredstavljivega, saj je zame Ukrajina združena dežela, kjer ljudje drug z drugim živijo v miru.

Torej konflikt ni nastal zaradi sovraštva med ljudmi? Navadni ljudje, kot sem jaz, vi, ki zjutraj vstanejo, gredo na delo, si tega ne želijo. Mislim, da je ta konflikt izmišljen, in to v veliki meri nepravično izmišljen. Kaj pomeni, če ruski predsednik reče: "Rusi na Krimu so prosili za pomoč, zato smo prišli rešit naše brate." Predsednika Putina sicer spoštujem zaradi vsega, kar je storil za Rusijo, ni pa pravično, da Rusija posreduje v Ukrajini zgolj zato, ker je večja in močnejša ter ima obenem še status jedrske sile. Naj ponazorim s paralelo; ruska diaspora živi npr. v Kanadi: če bi jih tam zatirali, ali bi Rusija odšla reševat svoje brate v Kanado?

Pa še nekaj ni nepomembno: če ruski predsednik očita novim ukrajinskim oblastem, da so nezakonite in samorazglašene, pozablja, da so se tudi nove oblasti na Krimu samorazglasile, si vzele večja pooblastila in za pomoč zaprosile tujo državo.

Res je, v Ukrajini je kriza, ki pa jo je treba rešiti znotraj države. Država je kot družina. Partnerji se lahko prepirajo, lahko se tudi ločijo, vendar pa imajo, preden gredo na sodišče, priložnost, da se pogovorijo in rešijo težave. Ukrajinci na vzhodu in Ukrajinci na zahodu niso ljudje dveh različnih vrst, zato upam, da bo mogoče najti mirno rešitev.

Ali je Krim izgubljen za Ukrajino, kakšna je njegova prihodnost? Zanimivo, da sta Ukrajina in Rusija že bili v ozemeljskem sporu leta 2003 glede majhnega otoka Tuzla v Kerčevi ožini, ki si ga je lastila Rusija. Kljub precejšni napetosti je bil spor rešen mirno in meje so ostale nespremenjene.

Upam, da bo tudi tokratni spor rešen brez prelivanja krvi, saj bodo sicer – kot v vsaki vojni – trpeli navadni ljudje. Upam, da bo prevladal razum in da se bodo voditelji držav dogovorili.

Kaj pričakujete od referenduma, ki bo 16. marca na Krimu? Ali bo Krim ostal znotraj Ukrajine, je težko reči. Upam samo, da ne bo izbruhnilo nasilje. Če se bo Krim odcepil, bo to odraz volje ljudi in tamkajšnjega prebivalstva. To bo njihova demokratična odločitev, ki jo bo treba spoštovati.

Kje vidite rešitev za nastalo krizo? V Ukrajini bodo volitve, na Krimu bo referendum. Upam, da se bo stanje v državi in na Krimu stabiliziralo, da bodo volitve in referendum obveljale kot legitimne. Zelo pomembno je, da bodo legitimno izvoljene oblasti sprejemale pametne odločitve in ne bodo ponavljale napak prejšnjih oblasti.

Kot na primer napak predsednika Janukoviča, predstavnika na volitvah izražene volje celotnega naroda, ki ni poslušal svojega ljudstva. Poleg tega je vrsto let dajal lažne obljube o tem, da se bo Ukrajina pridružila Evropski uniji in ko se je nato med protesti položaj približal vrelišču, je spet odpovedal kot voditelj. Pri ljudeh je vedno mogoče najti pluse in minuse, jaz pri Janukoviču na žalost težko najdem pluse.

Neupoštevanje potreb ljudi, dvoličnost oblasti in seveda težak socialni položaj so pripeljali do eksplozije, ki smo jo videli na Maidanu. Sprva mirni protesti so žal postali nasilni, za kar ni opravičila. Nova ukrajinska vlada je precej neizkušena, bo pa nujno morala upoštevati vzroke, ki so pripeljali do protestov, in predvsem prisluhniti navadnemu človeku. Drugače se lahko skrajne posledice – nasilje – spet ponovijo.

Omenili ste socialni položaj, lahko opišete, kakšno je življenje navadnih ljudi v Ukrajini? Lahko vam povem, kako živi običajni upokojenec, kot je moja mama. Povprečna pokojnina je sto evrov na mesec. S temi stotimi evri je treba plačati najemnino za stanovanje in ogrevanje. Za to gre dobra tretjina. S preostankom denarja je treba živeti, si občasno kupiti obleke in tudi kaj storiti za svojo dušo. Ljudje živijo zelo skromno, a niso lačni.

V Ukrajini ne glede na to, s čim se ukvarjaš, obljube o boljši prihodnosti ni. Morda se zato Ukrajinci oklepajo želje, da bi se pridružili EU, s katero povezujejo boljše življenje in svetlejšo prihodnost. To je iluzija, saj EU ne bo izboljšala življenja v Ukrajini: to bodo lahko storili le Ukrajinci sami. Pomanjkanje upanja v prihodnost, predvsem med bolj dinamičnim moškim delom družbe, je po mojem mnenju tudi razlog, da se je razrasel desni ekstremizem.

Kakšen je zdravstveni sistem? Si lahko vsi privoščijo zdravila? Vsak ima pravico do brezplačnega pregleda pri zdravniku. Vse druge storitve, vključno z zdravili, so skoraj v vseh primerih dostopne samo s plačilom. To velja tudi za manjša zdravljenja, kot je pregled krvi, ko moraš s seboj prinesti na primer tudi povoj, kirurške operacije pa stanejo na tisoče evrov. To pomeni, da si sodobno zdravstveno oskrbo in sodobna zdravila v Ukrajini lahko privoščijo le redki.

Če upoštevamo, da ljudje v Ukrajini ne morejo ohranjati svojega zdravja npr. z jemanjem vitaminov ali redno telovadbo, potem vemo, da je zdravje prebivalstva slabo. Dodatno ga načenja še mraz pozimi, in to ne le mraz na prostem, pač pa tudi tudi v hišah. Kot učiteljica sem delala na šoli, kjer je bilo kljub ogrevanju v prostorih zelo mrzlo. Če v službi nimaš primernih pogojev, lahko pogosteje zboliš. Biti zdrav v Ukrajini je zelo drago. Moja mama velik del svoje pokojnine nameni za to, da si kot starejša oseba redno kupuje zdravila.

V času vlade Timošenkove pa je bilo tudi nekaj pozitivnih premikov: prvič v ukrajinski zgodovini so mamice dobile finančno podporo ob rojstvu otroka, za prvega otroka približno 800 evrov, za vsakega naslednjega še nekoliko več. To je bilo nekaj fantastičnega, obstajalo je upanje, da se stvari izboljšujejo, da je nekomu še mar za nas. Zato nekako še vedno verjamem v modrost naroda. Imamo tudi zelo izobražene ljudi, ki pa na žalost niso na oblasti.

Omenili ste izobraženo elito, ki je brez moči. Kdo ima moč in oblast v Ukrajini, kdo so ljudje, ki se ukvarjajo s politiko? Vemo, da se veliko oligarhov, tj. zelo bogatih Ukrajincev, ukvarja s politiko? Žal tako ni samo v Ukrajini. Če greš v politiko, moraš po mojem izpolnjevati dva pogoja. Prvi je, da si pripravljen kdaj opraviti tudi t. i. umazano delo. Drugi pogoj je, da si bogat. V Ukrajini so bogataši vseprisotni v politiki: oligarhi so v ukrajinskem parlamentu, oligarhi so župani mest, ki jih vodijo kot svoja podjetja in so povezani v mrežo z drugimi oligarhi.