Kako s(m)o igralci postali zbiratelji

Steamu, Valvovemu servisu za digitalno distribucijo iger in družabnemu vozlišču milijonov igralcev z vsega sveta, številni pripisujejo zasluge za revolucijo področja računalniških iger in zajezitev spletnega piratstva. Torrentovskim trgovinam z brezplačno robo, kot je Partis, je Steam z izjemno ponudbo in rednimi razprodajami, na katerih je za drobiž mogoče dobiti tudi igre razreda AAA, ki so še včeraj veljale pet evrskih desetakov, izpred nosu odpeljal številne stranke s širokopasovnimi povezavami, posmeh nakupovanju "igerc" pa je postal domena gusarskih samotarjev, ki v svoji igralski karieri še niso izbrali večigralskega načina.

Toda pozor! Steam je z akcijskimi cenami nastavil past, v katero se je ujelo na tisoče igralcev. Evro za tale neodvisni biser, pet evrov za tole nesmrtno klasiko, deset evrov za vso zbirko Grand Theft Auto – število iger v knjižici povprečnega uporabnika Steama je zelo hitro preseglo čas, ki ga ima ta na voljo za posvečanje posameznim naslovom. Ker se nakupovanje redko ustavi, se delež iger, ki se jih ne dotakne nihče, viša iz leta v leto.

Otipavanje ni igranje Raziskava tehnološkega portala Ars Technica je pred kratkim tako pokazala, da igralci nikoli ne zaženejo kar 37 odstotkov iger, kupljenih na Steamu. Število se na prvi pogled ne zdi kritično, a v zakup je treba vzeti dejstvo, da povprečen igralec največ svojega časa nameni trem, največ štirim igram. Večina preostalih, ki jih Steamova statistika obravnava kot "(pre)igrane", je v najboljšem primeru doživela nekajdesetminutno preizkušanje in grobo zavrnitev z izbrisom s trdega diska.

Nakupovalna mrzlica je pred časom zgrabila tudi pisca teh vrstic – ob zadnjem štetju sem v osebni knjižici naštel dobrih 60 iger, v nekaj več kot petih letih pripadanja Steamovi skupnosti sem jih pognal manj kot polovico, skoraj 90 odstotkov skupnega igralnega časa pa namenil samo trem igram.

Spodbujanje odvisnosti ... A ne od iger, temveč od nakupovanja Pri Valvu, razvijalcu in založniku iger ter podjetju, ki je ustvarilo Steam, priznavajo, da ogromno uporabnikov večino aktivnega časa na platformi preživlja ob brskanju po aktualni akcijski ponudbi in opravljanju transakcij, samo igranje pa že dolgo ni več prioriteta. Valvov modus operandi, glede katerega je podjetje popolnoma iskreno – prodati čim več iger, pri čemer ni pomembno, ali jih kupci igrajo ali ne – je iz horde odvisnikov od iger, odštevanja časa do konca prenosa torrenta in kopičenja datotek ISO v mapi "Gamez" napravil odvisnike od plačevanja za kopičenje digitalne zabave, na kateri se nabira digitalni prah.

Velik del krivde sicer nosi sodobna zasnova Steama, ki v marsičem spominja na družbeno omrežje in celo igro. Poleg nakupovanja in upravljanja z igrami namreč omogoča tudi druženje z igralci s podobnimi interesi prek organizacije dogodkov, širjenja baze prijateljev, vdelanega orodja za hitro sporočanje in pridruževanja skupinam, ob nabiranju izkušenj in dosežkov pa ponuja tudi nadgrajevanje uporabniškega računa.

Zaloga za hude čase, ki bo ob koncu sveta ničvredna "Ko bom imel čas, bom preigral vse. Treba je imeti zalogo za takrat, ko ne bo interneta. Bila je v akciji, kaj pa naj bi storil?" Tako svoje početje opravičuje večina zasvojencev z nakupi na Steamu, a ta čas ne pride nikoli, ob apokaliptičnem dogodku, ki bi z obličja Zemlje izbrisal svetovni splet, pa bi imeli hujše skrbi, kot je, kaj bomo igrali v petek zvečer. Akcijska cena? Vsak mesec.

Nekateri igralci so ujeti v neskončen cikel nakupov, posledične depresije in zdravljenja malodušja s ponovnimi nakupi, za druge pa je trimestno število iger v knjižici pravi statusni simbol. Uporabniku Steam za vsakih sto zapravljenih dolarjev (oziroma evrski ustreznik omenjenega zneska) sicer pošlje obvestilo o skupni vsoti do takrat opravljenih transakcij, znesek v opozorilu pa številni pravzaprav vidijo kot svojevrstni osebni dosežek, zato zapravljajo še bolj divje.

Kako ustaviti norijo, preden bo prepozno Če bi se radi znebili odvisnosti od nakupovanja na Steamu, pa ne veste, kako to storiti, upoštevajte katerega izmed spodnjih nasvetov:

‒ preverite podatke o svoji aktivnosti na Steamu s pomočjo orodja na spletni strani SteamDB in se zgrozite nad bogastvom, ki ste ga do zdaj vložili v nedotaknjene igre; ‒ v namizni različici Steama ne odpirajte več zavihka Trgovina (Store), temveč le knjižico z igrami (Library) in jih tudi igrajte; ‒ pojdite med ljudi in si poiščite nekaj pravih prijateljev ali življenjskega partnerja.

V skrajnem primeru poskusite popolnoma opustiti svoj račun na Steamu, pa čeprav boste s tem zavrgli vse svoje igre, saj je prodaja uporabniških profilov nemogoča. Poskrbite le, da uporabniškega imena in gesla v upanju, da bo račun kdo ukradel in vas s tem rešil prekletstva, ne boste podarili spletu, saj tvegate zlorabo osebnih podatkov. Raje ju pozabite.