Delodajalec vam nalaga delo, ki ga niste dolžni opravljati

Spoštovani, vaš pravni položaj ureja več zakonov, in sicer med drugim veljavni zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1), veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter veljavni zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.

Iz vašega vprašanja je razvidno, da ste se v trgovini zaposlili šele po tistem, ko vam je bil s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: ZPIZ) priznan status invalida III. kategorije.

Delodajalec mora upoštevati zdravstvene omejitve delavca ZDR-1 določa, da sme delodajalec od kandidata za zaposlitev zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, kandidat za zaposlitev pa mora pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi predložiti delodajalcu dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah, ki ga kakorkoli onemogočajo ali bistveno omejujejo pri izvrševanju obveznosti iz pogodbe ali ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje oseb, s katerimi pri izvrševanju svojih obveznosti prihaja v stik.

Gre predvsem za razloge bolezni, na katere je kandidat za zaposlitev dolžan opozoriti delodajalca zaradi varnega in zdravega dela njega samega in drugih sodelavcev. Ker ste imeli že pred zaposlitvijo v trgovini s strani ZPIZ ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti, ste bili dolžni o tem dejstvu seznaniti delodajalca. Glede na to, da ste delodajalca očitno o tem seznanili in da vas je kljub invalidnosti in z njo povezanimi omejitvami tudi zaposlil, je že od samega začetka delovnega razmerja dolžan upoštevati dejstvo, da ste invalid III. kategorije in je nadalje dolžan upoštevati tudi vse omejitve, ki so bile ugotovljene z odločbo ZPIZ.

Očitno je narava dela na vašem delovnem mestu takšna, da je mogoče delo opravljati kljub omejitvam iz odločbe ZPIZ, saj vas v nasprotnem primeru delodajalec na to delovno mesto sploh ne bi mogel zaposliti.

Delavec lahko zahteva spoštovanje predpisov, lahko pa gre tudi na sodišče ZDR-1 določa, da je delodajalec dolžan zagotoviti varstvo delovnih invalidov in invalidov, ki nimajo statusa delovnega invalida, in sicer tako pri zaposlovanju kot pri usposabljanju ali preusposabljanju v skladu s predpisi o usposabljanju in zaposlovanju invalidov ter predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Če delodajalec ne upošteva omejitev, ki so določene v odločbi ZPIZ, ne izpolnjuje svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma krši vaše pravice iz delovnega razmerja. ZDR-1 določa, da če delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma krši vaše pravice, imate pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma izpolni svoje obveznosti.

Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko v nadaljnjem roku 30 dni zahtevate sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. To pomeni, da zoper delodajalca vložite tožbo, s katero od delodajalca zahtevate, da nemudoma začne izpolnjevati svoje obveznosti iz delovnega razmerja (da torej začne spoštovati odločbo ZPIZ) in preneha s kršitvami.

Za pomoč lahko prosite tudi inšpektorja za delo Druga možnost, ki jo imate, je inšpekcijsko nadzorstvo. Skladno z določili ZDR-1 namreč inšpektorat za delo opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb zakona, ki ureja delovna razmerja. Zato lahko o ravnanju delodajalca obvestite tudi pristojen inšpektorat in zahtevate, da izvede ustrezen postopek.

Inšpektorat za delo pa lahko v vaš postopek varstva pravic iz delovnega razmerja vključite tudi na drugačen način, in sicer: če vam delodajalec v roku 8 dni po vročeni pisni zahtevi na izpolnitev obveznosti iz delovnega razmerja (glej zgoraj) ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko predlagate posredovanje inšpektorja za delo v sporu.

Inšpektor za delo lahko posreduje v sporu med delavcem in delodajalcem z namenom, da delavec in delodajalec sporazumno rešita spor. Postopek posredovanja inšpektorja za delo pa ne vpliva na vašo pravico do vložitve tožbe. Tožbo zoper delodajalca lahko torej vložite ne glede na to, ali ste pred tem že predlagali posredovanje inšpektorja za delo.

Invalidi so varovani pred odpovedjo pogodbe Kot delavec se verjetno v strahu, da bi vam delodajalec v primeru, če bi zahtevali varstvo svojih pravic in spoštovanje odločbe ZPIZ, odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Zato je na tem mestu treba poudariti, da ste kot invalid posebej varovana kategorija po ZDR-1. ZDR-1 pa vam kot invalidu zagotavlja tudi posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Če bi vam delodajalec ne glede na to varstvo odpovedal pogodbo o zaposlitvi, lahko v 30 dneh od dneva vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi od delovnega sodišča zahtevate ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Odškodninska odgovornost delodajalca

Na koncu opozarjamo še na en pomemben vidik: če vam delodajalec odreja delo prek vaših omejitev, ki so navedene v odločbi ZPIZ, ravna protipravno, saj s tem krši tako določila ZDR-1 kot tudi določila zakona o varnosti in zdravju pri delu. Če ste dolžni opravljati fizično bistveno pretežko delo (torej delo zunaj omejitev, ki so določene v odločbi ZPIZ), s tem tvegate poslabšanje zdravstvenega stanja.

Če zaradi tako odrejenega dela pride do poslabšanja vašega zdravstvenega stanja, je delodajalec odškodninsko odgovoren za poslabšanje vašega zdravstvenega stanja. Delodajalec je bil namreč seznanjen z odločbo ZPIZ in ni ravnal v skladu z njo, čeprav jo je bil dolžan spoštovati, s čimer je zavestno opustil izvrševanje varstvenih pravil in posledično povzročil škodo na vašem zdravju. Delodajalca lahko zato opozorite tudi na to, da vam bo v primeru poslabšanja vašega zdravstvenega stanja, do katerega bi prišlo zaradi dela zunaj omejitev, ki so določene v odločbi ZPIZ, moral plačati odškodnino.

Pripravila: Maja Gliha, univ. dipl. prav.