Baj, baj, "županoposlanci" …

Za marsikoga precejšnje presenečenje, še zlasti izid glasovanja 48 za in 36 poslancev proti, ampak zdaj je vse kristalno jasno: županski lobi vseh političnih barv je premagan. Sistemska anomalija slovenske parlamentarne demokracije bo zakopana na smetišču zgodovine – nič več poslanec in župan obenem – s plačo in honorarjem! V sedmem poskusu – od leta 1993 skorajda ni bilo mandata državnega zbora, ko se poslanici ne bi ukvarjali z župansko-poslansko dvoživko – so poslanci le zmogli in uzakonili nezdružljivost poslanske in županske funkcije. V preteklosti je načelna podpora za spremembo tik pred dvanajsto ob glasovanju velikokrat čudežno ugasnila, celo to se je dogajalo, da so posamezni poslanci kratko malo "pozabili" na glasovanje in jih zato sploh ni bilo v dvorani, ko se je odločalo. Ampak vsega lepega je enkrat konec. Zdaj je pri večini poslancev končno le prevladal razum. Tudi med sicer redkimi koalicijskimi župani, poslancema Bojanom Kontičem iz SD in Borutom Sajovicem iz LDS, ki poslanske klopi v skupaj 90-članskem parlamentu, grejeta še s 16 županskimi kolegi. Večina jih je bila seveda proti.

Zakulisno koalicijsko prepričevanje je očitno obrodilo sadove. Večina koalicijskih poslancev, skupaj z DeSUS in nacionalno stranko, brez preostalih opozicijskih poslancev iz vrst SDS in Slovenske ljudske stranke, je torej sklenila dolgoletno zgodovino župansko-poslanskih dvoživk: tistih torej, ki so bili predstavniki izvršne oblasti na lokalni ravni, na drugi pa zakonodajne. Taistih torej, ki so kot poslanci po ustavi predstavniki vsega ljudstva, kot župani pa predstavniki ozkih, vse prevečkrat tudi strankarskih interesov in so s svojim velikim vplivom v državnem zboru lahko dosegli skoraj vse. Tudi spremembo tras avtocest ali hitrih cest in še marsičesa drugega. Tako je lokalni interes v preteklih letih mnogokrat utišal nacionalnega, na kar so že večkrat neuspešno opozorili tudi strokovnjaki vseh vrst in političnih barv. Take prakse pa bo po koncu aktualnih mandatov očitno konec …

Županoposlanci se bodo morali kakopak odločiti za eno ali drugo funkcijo, nikakor pa ne bodo več mogli greti obeh stolčkov, županskega in poslanskega, za povrh pa tudi dodatno služiti. Tudi to je bil namreč pomemben dejavnik, da so nekateri dva, tri ali celo več mandatov vztrajali na dveh položajih. Preprosto se bodo zdaj morali odpovedati poslanski plači ali pa županskemu honorarju, skratka mestu poslanca, in profesionalizirati svoj županski položaj ali pa tekmo v lokalnem krogu preprosto prepustiti drugim in ostati med kolegi v poslanskih klopeh. Vseh 18 županoposlanskih dvoživk aktualnega parlamentarnega mandata, šest iz SD, pet iz SDS, po treh iz ljudske stranke in LDS ter enega iz stranke DeSUS, čaka torej izjemno težavna in zelo zahtevna odločitev.

Torkova večerna odločitev poslancev državnega zbora pa je prinesla vsaj še dvoje: od poslanskih ali županskih stolov in ugodnosti se bodo morali posloviti tudi nekateri "trajnožareči" poslanci in župani: tudi Milan Jerič iz LDS, ki županuje v Hrastniku, pa Franc Pukšič, nekdanji član SDS, zdaj ljudske stranke, nesmrtni župan Destrnika, konec koncev tudi bovški župan Danijel Krivec iz SDS.

Kaj bo pretehtalo, je seveda odvisno od vsakega posameznika in njegove povsem osebne računice. Zagotovo pa bodo morali tudi v strankah začeti pospešeno iskati nova in prepoznavna imena za naslednje državnozborske in županske volitve. Zgodba z dvoživkami je preprosto preteklost. In nič več ne bo tako, kot je bilo …