Željko Puljić ostro nad poslance

Mandatno-volilna komisija državnega zbora je namreč poslancem predlagala, da potrdijo Žmavca, Puljića pa ne.

"Politika zmlela strokovne kompetence in dobila moko, ki ni njena"

"Kandidaturo in funkcijo člana nadzornega sveta SDH sem ves čas razumel kot strokovni izziv, vendar je ob prehodu v državni zbor postala predmet političnih mlinov. Politika je strokovne kompetence obeh kandidatov grobo zmlela in dobila moko, ki ni njihova. Ob tem ji je povsem vseeno, za kakšne kadre v resnici gre, saj na njihovih kandidaturah bije bitko lastnih interesov. To ni moja politika, je ne podpiram in jo zavračam.

Ob tem se sprašujem, zakaj so potrebni takšni postopki, akreditacijski sveti, kadrovske komisije, strokovna telesa? Ali ni bolje vse kandidacijske postopke prepustiti mandatno-volilni komisiji in neposredno poslancem, pa naj ti po svojih merilih izberejo ustrezne kandidate. Izrekam pa spoštovanje za pokončno držo vsem, ki so ves čas zagovarjali strokovnost pred politiko," se je danes odzval Puljić.

Ne želi biti kolateralna škoda političnih igric

Nesojeni nadzornik SDH Franc Žmavc Foto: Mediaspeed "Ne želim biti kolateralna škoda političnih igric, ki se igrajo prek mojega imena," je za Siol.net dejal Franc Žmavc. Na vprašanje, zakaj se je za to odločil na predvečer verjetnega imenovanja v državnem zboru, je Žmavc odgovoril, da "v teh igrah ne bo več sodeloval in da se je za to odločil pred nekaj minutami".

Če gre verjeti Žmavcu, je to storil le nekaj minut po tem, ko smo ga v daljšem pogovoru seznanili z nekaterimi novimi dejstvi, povezanimi z njegovo kandidaturo in poslovno potjo. Odstopno izjavo je sicer poslal hkrati s Puljićem. "To je zgolj naključje," je poudaril Žmavc.

Luknje v življenjepisu

Žmavc, zdaj že nekdanji izbranec SMC za člana nadzornega sveta SDH, je iz svojega življenjepisa izpustil nekatere podatke, za katere je očitno presodil, da bi mu lahko škodovali v postopku izbire.

To je razvidno iz življenjepisa, ki ga je Žmavc januarja ob prijavi na razpis za člana nadzornega sveta poslal na ministrstvo za finance. V dokumentaciji, ki jo je priložil k prijavi, ni mogoče najti podatkov o tem, da je: 

Žmavc je kandidat, ki je v zadnjih tednih do temeljev pretresel politična razmerja v Sloveniji. Veljal je za kader vrha SMC, natančneje člana njenega izvršnega odbora Mitje Sojerja - Miča, sicer znanega ljubljanskega frizerja. 

Žmavc povezanost s SMC zanika, čeprav priznava, da se s Sojerjem poznata od osemnajstega leta. Z Aleksandrom Kešeljevićem, svetovalcem predsednika vlade in domnevno ključnim kadrovnikom SMC, se ni srečal že dve leti. Neverjetni trud, ki ga je SMC vlagala v njegovo imenovanje, pripisuje drugim političnim igram, v katerih je sam kolateralna škoda.

Zgodba v nadaljevanju dokazuje, da je sistem preverjanja podatkov pomanjkljiv oziroma da člani kadrovskih komisij SDH in ministrstva za finance navedb kandidatov za člane nadzornih svetov SDH in državnih podjetij očitno ne preverjajo dovolj dobro.

Preberite še:

Kadrovanje v SDH: kaj je koaliciji zamolčala ministrica Vraničar-Ermanova

Dve državi: prva ga toži, druga bi mu zaupala nadzor nad državnim premoženjem

OČITKI

1. PUH IN STEČAJ
   
   Žmavc je bil v nadzorni svet državnega podjetja PUH imenovan 31. avgusta 2011 na predlog Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Nadzornike je vodil do marca 2012, ko je šlo podjetje v stečaj.
   
   Tega dejstva v prijavi ni omenil, prav tako delovanja v PUH ni navajal med primeri kriznega upravljanja, s katerimi se je po lastnih navedbah v karieri precej ukvarjal. Zakaj je zamolčal, da je podjetje končalo v stečaju? "Ker gre za splošno znan podatek, za katerega vedo tudi na SDH," je odgovoril Žmavc. 
   
   Še novembra 2011 je sicer Žmavc ocenjeval, da "je družba PUH v dobri kondiciji, a bo morala izpeljati več ukrepov". Danes meni, da se je tedaj ni več dalo rešiti, a da so nadzorniki prav v njegovem času sprožili odškodninske in druge postopke proti nekdanji upravi.
    
2. POSLI S SERGEJEM RACMANOM
   
   Žmavc je prvemu možu in lastniku ljubljanskega Koloseja pomagal pri prenosu večmilijonskih prihodkov od prodaje kinovstopnic zunaj dosega rok upnikov.
   
   Prvi mož in lastnik Koloseja Sergej Racman Foto: Mediaspeed Ko se je Racman pred leti sprl z bankami, ki naj bi mu hotele odvzeti kinokompleks v BTC, je njegov zabaviščni imperij zašel v finančne težave, zato se je odločil za prenos kinematografske dejavnosti. Prevzelo ga je podjetje Reit Investicije, ki ga obvladuje Žmavc.
   
   Racman se je tedaj branil, da ne gre za oškodovanje upnikov, saj so bili zaradi blokade bank prisiljeni iskati novega najemnika. Reit je v ljubljanskem Koloseju že dlje časa najemal prostore za gostinski lokal. 
   
   Žmavc je podjetje Reit prodal šele 30. decembra lani. Le nekaj dni zatem se je prijavil na razpis za nadzornika SDH. Je vedel, da se mora rešiti te naložbe, ker je dobil zagotovila, da bo izbran na razpisu? "Ne. Podjetje sem prodal že pred razpisom, in to zato, ker sem šel nazaj v gradbeništvo," je odgovoril Žmavc. Poudaril je, da Racmanu ni pomagal umikati nobenega premoženja.
   
   Na Žmavčevi domači hiši ima sto tisoč evrov vredno hipoteko vpisano Katarina Istenič Valentinčič, nekdanja Racmanova finančnica, danes članica upravnega odbora KD Group. "Gre za zasebno zadevo, ki ni stvar javnosti," je na vprašanje o tem, ali gre za povezane posle, odvrnil Žmavc.
    
3. ODHOD IZ ELMA
   
   V gradivu, ki ga je Žmavc poslal ministrstvu za finance, se je precej razpisal o svojem vodenju elektro-montažnega podjetja Elmo iz Ljubljana. Tam je po lastnih navedbah deloval kot krizni menedžer ali celo sanator. "Nazadnje v družbi Elmo kot direktor, ko sem podjetje rešil gotovega stečaja," je pojasnil v dokumentu, ki so ga pozneje brali člani komisije za izbor.
   
   A resnica je, kot kaže, drugačna. Žmavc je moral predčasno oditi iz Elma, njegova naslednica Majda Andoljšek pa ni skoparila s kritikami na račun svojega predhodnika. 
   
   "Večina zastavljenih ciljev je bila realizirana, rezultati dela so se že pokazali v drugi polovici poslovnega leta, vendar pa nam žal ni uspelo nadoknaditi izgube, ki je nastala kot posledica slabega dela, napačnih odločitev in slabega odnosa bivšega vodstva do investitorjev. Občutimo jih še danes, predvsem v obliki nerešenih zadev iz prejšnjih let," je zapisala v letno poročilo za 2006.
    
4. NADZIRAL BI TUDI TELEKOM SLOVENIJE
   
   Žmavc nam je pojasnil, da je že pred časom kandidiral tudi za položaj člana nadzornega sveta Telekoma Slovenije. Prijavo je na SDH, ki vodi postopek izbire, poslal septembra. 
   
   Gre za funkcijo, ki po zakonodaji ni združljiva s položajem nadzornika SDH, saj je Telekom Slovenije naložba, v kateri ima država prevladujoč vpliv. Zakaj se je torej prijavil na oba položaja? "Če bi bil imenovan v SDH, bi zagotovo umaknil svojo kandidaturo na Telekomu Slovenije," je pojasnil Žmavc. Zdaj je odstopil od kandidature za SDH. 
   
   In zdaj k bistvu. Pogoji za imenovanje v nadzorni svet Telekoma Slovenije, Petrola ali katerega od drugih podjetjih, ki jih upravlja SDH, so strožji kot za nadzorniški položaj v SDH. Kandidati morajo namreč podpisati izjavo, da v petih letih pred tem niso vodili ali nadzorovali družbe, ki je končala v stečaju. Tega jim v primeru nadzornega sveta SDH ni treba narediti.
   
   
   Septembra lani, ko je Žmavc poslal prijavo za nadzornika Telekoma Slovenije, je podpisal neresnično izjavo, saj je bil marca 2012, torej manj kot pet let pred tem, še nadzornik v PUH. 
   
   Kako je lahko torej Žmavc v prijavi za nadzornika Telekoma Slovenije podpisal izjavo, v kateri trdi nasprotno? Kot nam je pojasnil, sama izjava v tem primeru od kandidata zahteva, da v posebni točki dodatno pojasni nekatere okoliščine. Tudi tega pa Žmavc ni storil. Kot je zatrdil, v različici izjave, ki jo je prejel, te posebne točke ni bilo. To je nenavadno, saj je obrazec že dlje časa nespremenjen za vse kandidate.
   
   V prijavi, ki jo je Žmavc tri mesece pozneje poslal kot kandidat za nadzorni svet SDH, je priznal, da je sedel v nadzornem svetu PUH. Zelo verjetno zato, ker med pogoji za nadzornika SDH ni omejitev glede stečajev in petletnega obdobja. 
   
   Kandidati za nadzornike so sicer za pravilnost podatkov v vlogi kazensko in materialno odgovorni. 

V SMC predlagali umik kandidature?

Po neuradnih informacijah je tudi v zadnjih dneh v poslanski skupini SMC - kljub pritisku vrha stranke na čelu z njenim predsednikom Mirom Cerarjem - več poslancev nasprotovalo kandidaturi Žmavca in Puljića.

Kandidaturi Žmavca in Puljića je nasprotovalo tudi več poslancev stranke SMC, ki jo vodi Miro Cerar. Po nekaterih informacijah naj bi v stranki presodili, da bi lahko ob glasovanju nastal resnejši razkol v poslanski skupini. Foto: Matej Leskovšek Po nekaterih informacijah naj bi v stranki presodili, da bi lahko ob glasovanju nastal resnejši razkol v poslanski skupini, zato naj bi Žmavcu in Puljiću "predlagali" umik kandidature. Žmavc teh informacij ni potrdil. "Z nikomer iz stranke ali politike nisem govoril. Gre za mojo odločitev," je dejal.

Več virov znotraj SMC nam je potrdilo, da bi proti Puljiću in Žmavcu glasovala večina poslancev stranke. Kot smo neuradno izvedeli, Žmavcu za izvolitev ob nasprotovanju SD in preostalih opozicijskih strank ne bi zadostovali niti vzdržani glasovi poslancev SDS.