Žito v Mariboru z novo večmilijonsko investicijo

Odprtja se je v okviru vladnega obiska Podravja udeležil kmetijski minister Dejan Židan in poudaril pomembnost prehranske samooskrbe, ki je še posebej pomembna na področju pšenice.

Tri milijononska investicija Z avtomatizirano linijo za proizvodnjo pekovskega peciva in kruha ter pakiranja pekovskih izdelkov bodo odslej v Žitu v eni sami uri proizvedli kar 15 tisoč kosov pekovskih izdelkov, s čimer so podvojili dosedanje zmogljivosti. Nova zamrzovalnica bo odslej na voljo za shranjevanje 1080 paletnih mest.

Kot je poudaril predsednik uprave Žita Janez Bojc, je investicija skupaj znašala skoraj tri milijone evrov in je pomembna tako za podjetje kot za lokalno skupnost in slovensko gospodarstvo. Omogoča namreč zagotavljanje najvišje kakovosti pekovskih izdelkov na poti od proizvodnje do zamrzovanja in dostave k strankam.

Investicija v hladilnico je znašala milijon evrov, vložek v prenovo linijske proizvodnje pa dva milijona evrov. Del sredstev v višini 490.000 evrov za prenovo so pridobili iz evropskih sredstev, in sicer iz ukrepa dodajanja vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom.

Bojc je ob tem povedal, da je bila nova investicija, prav tako kot nedavna selitev, posodobitev in združitev mlina v Mariboru, skrbno načrtovan strateški projekt. Z njo so v podjetju dosegli kontinuiteto procesa, s hladilnico pa zmanjšali stroške transporta in najema, saj vedno več prihodkov ustvarjajo prav s pekovskimi izdelki, namenjenimi dopeki, to pa jim omogoča več izvoza na bližnje tuje trge.

Eden večjih projektov v regiji "Ob tej investiciji, ki je v trenutnih gospodarskih razmerah vsekakor eden večjih projektov v regiji, smo veseli podpore države in lokalnega okolja, saj z njo zagotavljamo obstoj, širitev in konkurenčno prednost podjetja ter panoge nasploh, našim potrošnikom pa varno, zdravo hrano iz slovenskih surovin," je ob odprtju povedal prvi mož Žita.

Minister Židan je med drugim poudaril, da njegovo ministrstvo želi podpirati prehranski sektor kot celoto, saj je premalo imeti le dobre in konkurenčne kmete ter industrijo, ki ne deluje funkcionalno, prav tako pa bi bilo napačno, če bi imeli zgolj dobro industrijo, v ozadju pa ne razvitega kmetijstva. Zato je potrebno evropski denar vlagati tako v posodobitev kmetij kot tudi v razvoj slovenske prehranske industrije ter obrtništva ter s tem zagotoviti višjo stopnjo prehranske varnosti.

Krušna pšenica med najpomembnejšimi deli prehranske samooskrbe "Med najpomembnejšimi deli prehranske samooskrbe je oskrba s krušno pšenico. V zadnjih treh letih smo v Sloveniji uspeli proizvodnjo žit povečati iz 55 na okoli 69 odstotkov naših potreb. To je še vedno veliko premalo, naš cilj bi moral biti vsaj 85 do 90 odstotkov, zato je dobro, da je bila leta 2010 ustanovljena žitna veriga," je dejal Židan in poudaril, da letos pričakujejo obilno letino, ki bi jo prvič doslej morali v celoti porabiti doma.