Ponedeljek,
18. 4. 2011,
12.40

Osveženo pred

1 leto, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

žito surovine

Ponedeljek, 18. 4. 2011, 12.40

1 leto, 10 mesecev

Žito po Sloveniji odpira prodajalne kruha

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Podjetje Žito je v Ljubljani in Kopru odprlo prve štiri prodajalne kruha, imenovane Kruharna.

V njih bodo po besedah predsednika uprave Žita Tonija Balažiča ponujali kruh iz kakovostnih surovin in brez aditivov, pripravljen po tradicionalnih postopkih. Do konca leta jih bo sledilo še šest v različnih krajih po Sloveniji. Žito je vodilno podjetje na področju kruha v Sloveniji, saj ga vsak dan speče 70 do 80 ton, je ob odprtju Kruharne na Vodnikovem trgu v Ljubljani povedal Balažič. Poleg te je mogoče Kruharne zaenkrat najti v Ljubljani še na Kongresnem trgu in na Pražakovi ulici ter eno na Pristaniški ulici v Kopru.

60 novih izdelkov

V Kruharnah bodo prodajali kruh, pekovsko pecivo in sendviče višjega kakovostnega razreda, ki jih sicer mogoče redko najti v prodajni ponudbi. Posebej za Kruharnine police so namreč v Žitu razvili več kot 60 novih izdelkov.

Poraba kruha pada Poraba kruha v Sloveniji v zadnjem času pada, je še povedal Balažič. Medtem ko ga je še pred 20 leti vsak Slovenec pojedel po 90 kilogramov na leto, ga danes le še 50 do 60 kilogramov. S tem se uvrščamo v zadnjo četrtino po porabi kruha med evropskimi državami.

Odnos do zdravega in dobrega kruha Tista dežela, kjer pojedo veliko kruha, ima nizek standard in nizko zavest o zdravju, je menil etnolog Damjan Ovsec, medtem ko je Balažič dejal, da želijo v Žitu z novimi prodajalnami kruha Slovencem povrniti dober odnos do zdravega in dobrega kruha. "Želimo povečati delež tistih kruhov, ki so bolj kakovostni, bolj zdravi in imajo višjo dodano vrednost," je dejal.