Združenje Manager: Dvig DDV samo ob hkratni razbremenitvi plač (VIDEO)

V primeru dviga davka pa je negativne učinke možno nevtralizirati le z vzporedno razbremenitvijo plač, so svoje stališče ponovili v združenju. Ob tem poudarjajo, da gre pri dvigu DDV za ukrep, ki se ukvarja s simptomi, medtem ko izvornega problema - previsokih izdatkov države glede na njene prejemke, ne rešuje.

"Konkurenčnost gospodarstva je treba krepiti, ne pa ogrožati" "Če gre podjetju slabo, je zadnja stvar, o kateri razmišljamo, dvig cen. Enaki logiki bi morala slediti tudi vlada. Konkurenčnost gospodarstva je treba krepiti, ne pa ogrožati," meni predsednik združenja Dejan Turk.

V združenju opozarjajo, da je v razmerah, ko je gospodarstvo ranljivo, vsako poslabšanje izjemno tvegano, saj lahko sproži nove propade podjetij, s tem pa tudi izgubo delovnih mest, ki se takoj prelijejo v večji pritisk na socialne in druge proračunske transferje.

Združenje: Ob višji obdavčitvi potrošnje hkratna razbremenitev stroška delovne sile V primeru višje obdavčitve potrošnje pa vidi združenje kot možen vzvod za nevtraliziranje negativnih učinkov tega ukrepa hkratno razbremenitev stroška delovne sile. Če bi se znižali prispevki na plače, bi se dvignile neto plače zaposlenih, kar bi imelo pomembne pozitivne učinke: višja kupna moč bi se izkazala kot večji priliv v proračun iz naslova DDV, manjši delež ljudi, ki živijo pod pragom revščine, in manj dela na črno, menijo v združenju.

"Četudi je po eni strani razumljivo, da vlada s predvidenim ukrepom povišanja DDV skuša uravnotežiti javne finance, s tem prevzema odgovornost tudi za gospodarske posledice, ki bodo sledile in so predvidljive," poudarjajo v združenju in dodajajo, da ne bomo dosegli ničesar, če se bo pod dodatnim davčnim bremenom potopilo še kako podjetje in s tem povečalo pritisk na proračunska izplačila.

Okrogla miza Amcham: (Začasni) umik kriznega davka in privatizacija pravi potezi Odločitev vlade, da se (začasno) odpove uvedbi kriznega davka in izvede privatizacijo 15 podjetij, velja pozdraviti, so menili sogovorniki na okrogli mizi Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (Amcham). Kljub visoki ceni je bilo slišati tudi pohvale na račun nedavne izdaje državnih obveznic in kritike na račun pesimizma v državi. Potem ko je vlada v četrtek sprejela nacionalni reformni program in program stabilnosti, ki vključujeta ukrepe za spopad s krizo, je direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle opozoril, da je imela Slovenija na voljo tri možnosti.

Vasle: Predvideno zvišanje DDV bo dolgoročno za znižanje primanjkljaja pozitivno Po njegovih besedah je bila po njihovi analizi ena od možnosti, da Slovenija ne bi naredila ničesar in bi nadaljevala s kumuliranjem primanjkljaja in dolga, pri čemer bi jo gotovo čakala izključitev z mednarodnih trgov. Vlada je imela nadalje na voljo odločitev za ukrepe za znižanje izdatkov, kar bo na dolgi rok prineslo najboljše rezultate, in za ukrepe na področju davkov, je dejal.

Predvideno zvišanje davka na dodano vrednost (DDV) bo takoj po implementaciji sicer prispevalo k znižanju bruto domačega proizvoda, dolgoročno pa bo za znižanje primanjkljaja pozitivno, je dodal.

Mramor verjame, da lahko vlada letos oklesti javno porabo za 300 milijonov evrov Da se velja sanacije javnih financ lotiti tako z znižanjem porabe kot z davki, je menil tudi dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor. Mramor verjame, da lahko vlada letos oklesti javno porabo za 300 milijonov evrov, za to pa bo treba med drugim znižati plače javnih uslužbencev. Sam bi to izvedel linearno, tako da bi bilo znižanje med pet- in sedemodstotno.

V zvezi s prihodkovno stranjo proračuna je ekonomist pozdravil določitev vlade, da krizni davek, ki naj bi bil zelo problematičen, vsaj začasno postavi na stran. Tudi sicer bi bilo uvajanje takšnega davka sredi leta napačna poteza, zato je za julij predvideno zvišanje DDV bolj primerno, je prepričan.

Barbara Guzina je spregovorila o za prihodnje leto predvidenem davku na nepremičnine Sopredsedujoča Amchamovi davčni komisiji in partnerka pri A Taks International Barbara Guzina je spregovorila o za prihodnje leto predvidenem davku na nepremičnine, pri čemer je povedala, da prihodki s tega naslova ne bodo zelo veliki. Dolgoročno bo po njenih besedah pomembno, kako zbrati več od obstoječih davkov oz. se lotiti sive ekonomije, je zatrdila.

Predsednik Amcham Slovenija in generalni direktor Microsoftove enote za storitve v Srednji in Vzhodni Evropi Matej Potokar je medtem pohvalil vladno napoved privatizacije 15 podjetij. S tem bo država bolj vpeta v globalizacijo, na ta način pa bo dobila tudi izobražene mlade kadre, je menil.

Potokar poudaril, da ne bi smeli prodati vsega Kot je opozoril, je jasno, da zdaj sicer ni čas za prodajo, temveč nakupe, a Slovenija nima druge možnosti. Poudaril je še, da ne bi smeli prodati vsega. V sektorjih, kot sta finančni in IT, bi bilo treba dati priložnosti tujcem, v infrastrukturnih pa bi morala država obdržati deleže in tako ohraniti jamstvo za prihodnost, je pojasnil.

Odločitev za privatizacijo, ki da bo zanimiva za tuje vlagatelje, je kot dobro ocenil tudi Gavin McLean, partner Skupine za kapitalske trge White & Case, ki zastopa finančne posrednike, korporativne izdajatelje in vlade pri številnih raznovrstnih finančnih transakcijah. Spomnil je še na nedavno izdajo državnih obveznic, s katero si je Slovenija kupila precej časa. Zdaj mora ta čas dobro izkoristiti za reforme, je svetoval.

Mojca Kleva Kekuš: V Sloveniji je preveč pesimizma Evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš je medtem menila, da je v Sloveniji preveč pesimizma, saj da naša država ni edina v EU, ki se sooča s problemi.

Ob tem je izrazila upanje, da bo Slovenija za programa konec meseca od Bruslja dobila pozitivno oceno. Če bo komisija ocenila, da ukrepi, ki jih sama ocenjuje kot dobre, niso zadostni, po njenih besedah kljub predvidenim sankcijam ne bo konec sveta. V tem primeru bodo namreč sledila pogajanja za nove ukrepe.