Zaupno poročilo Banke Slovenije: Delavska hranilnica je tempirana bomba

Hitra rast Delavske hranilnice, ključne finančne institucije slovenskih sindikatov, ni ustrezno pokrita z učinkovitim upravljanjem s kreditnimi in z drugimi tveganji.

To je ključna ugotovitev pregleda poslovanja, ki so ga lani spomladi v hranilnici opravili inšpektorji Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB).

Iz zaupnih dokumentov, ki smo jih pridobili, je razvidno, da so inšpektorji izpostavljenost hranilnice kreditnemu tveganju ocenili kot "znatno". Pri tem so zaznali številne nepravilnosti.

(Pre)hitra rast Delavske hranilnice

Čeprav je Banka Slovenije poročilo o tveganjih pri poslovanju hranilnice pripravila že junija, ga uprava Delavske hranilnice, ki jo vodi Jože Stegne, do danes ni razkrila ne javnosti ne komitentom. Med njimi je največ članov sindikatov, ki so večinski lastniki hranilnice, njihova naložba pa predstavlja pomemben del njihovega premoženja. Delavska hranilnica mora o ukrepih, ki jih je sprejela, Banki Slovenije poročati do konca marca.

"Veliko večino pomanjkljivosti smo odpravili že v preteklem letu. Nekatere zahtevajo več dela kot recimo kontrola kreditnega portfelja zavarovanega z nepremičninami in njihova ponovna cenitev, ampak vse bomo uspešno uredili do roka," je dejal predsednik uprave Delavske hranilnice Jože Stegne.

Skupni imenovalec vseh ugotovitev in opozoril inšpektorjev je dejstvo, da je Delavska hranilnica prav v času, ko so večje slovenske banke zaradi omejitev Evropske komisije začele krčiti svoje poslovanje, beležila rekordno rast.

Še pred krizo je njena bilančna vsota znašala le okrog 135 milijonov evrov. Samo v letu 2015 se je povečala za 240 milijonov evrov na 911 milijonov evrov, kar v enem letu pomeni več kot 35-odstotno rast.

Delavska hranilnica se že dve leti oglašuje kot najbolj ugodna banka za fizične osebe in male podjetnike. Hranilnica, ustanovljena za kreditiranje posameznikov, večinoma članov sindikatov, se je v času krize preusmerila k financiranju podjetij in občin. Posojila fizičnim in pravnim osebam so lani rasla z dvomestnimi številkami, prav tako vloge.

"Bančni car", ki kupuje letališča in medije

Agresivnost Delavske hranilnice in njenih vodilnih pri nastopu na trgih se je v zadnjih dveh letih še okrepila. Hranilnica je začela prevzemati komitente, ki so jih druge banke zavrnile, in vstopati v tvegane naložbene projekte.

Konec leta 2014 se je Delavska hranilnica pojavila kot rešiteljica mariborskega letališča, ki je pozneje prešel v njeno last. Medtem ko se je Stegne v medijih oklical za "bančnega carja", je bila Delavska hranilnica lani spomladi nekaj časa v igri za nakup časopisne hiše Delo, "nasedla" je v stečaju družbe Sijaj Hrastnik in refinancirala osebne dolgove direktorja koprske Komunale Gašparja Gašparja Mišiča.

Prav njegovo podjetje Gasspar je eno od tistih, za katere je Banka Slovenije v poročilu zahtevala, da jih je treba razvrstiti v slabši bonitetni razred.

Kdor visoko leta, nizko pade …

O eksponentni rasti Delavske hranilnice, ki raste hitreje kot nekatere banke v predkriznih časih, je na predstavitvi v državnem zboru govoril tudi novi viceguverner Primož Dolenc. "Podrobnosti njenega portfelja ne poznam. Kot bančnik pa vem, da eksponentna rast ni dobra, to je dokazala tudi kriza," je dejal.

"Zapisnik Banke Slovenije s priporočili ni vznemiril ne uprave ne višjega vodstva, prav tako ne nadzornega sveta hranilnice. Vsi se dobro zavedamo dozdajšnje kvalitete poslovanja hranilnice, ter kvalitete prevzemanja in obvladovanja vseh tveganj," je ugotovitve Banke Slovenije komentiral Stegne.

V tem, da je bil skupni pregled Banke Slovenije in ECB prvi takšen primer kombiniranega nadzora v območju evra, vidi razlog za ponos. "Kreditnih tveganj v bankah in hranilnicah ni mogoče nikoli odpraviti, saj so banke in hranilnice prav zato na bančnem trgu. Delavska hranilnica je dober primer odgovornega sprejemanja in upravljanja tveganj, saj slaba posojila predstavljajo le 2,69 odstotka njenega kreditnega portfelja," je poudaril Stegne.

Sindikalist in bančni nadzornik Branimir Štrukelj: Nismo nujno zadovoljni z vsako potezo vodstva

Zaradi hitre rasti portfelja mora hranilnica ves čas povečevati kapital. Lani je tako izpeljala tri dokapitalizacije v skupni višini šest milijonov evrov, letos pa načrtujejo še dodatno povečanje kapitala v višini osem milijonov evrov. To je za sindikate vedno večja težava, saj nimajo na voljo dovolj sredstev, da bi z nakupom novih delnic ohranjali svoje deleže v hranilnici.

Skupni lastniški delež sindikatov je tako v nekaj letih padel iz 65 na 48 odstotkov, nove delnice pa so večinoma kupovale fizične osebe. V začetku tedna se je končal vpis delnic v prvi letošnji dokapitalizaciji, po kateri se bo delež sindikatov očitno spet zmanjšal.

"V zadnjih letih smo delež v Delavski hranilnici povečevali, saj predpostavljamo, da je hranilnica stabilna. To pa ne pomeni, da smo zadovoljni z vsako potezo vodstva," nam je dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ) Branimir Štrukelj.

Da težko sledijo hitri rasti hranilnice, priznava tudi član nadzornega sveta Boris Frajnkovič, sekretar Sindikata kmetijstva in živilske industrije, ki pri zadnji dokapitalizaciji ni sodeloval.

Sindikati ne vidijo razlogov za strah

Kljub opozorilom Banke Slovenije večina šefov sindikatov še vedno trdno stoji za vodstvom hranilnice in njenim poslovnim modelom. Predsednik nadzornega sveta hranilnice in predstavnik sindikata SKEI Gorenje Ivan Sotošek opozorila Banke Slovenije razume kot logično posledico hitrega razvoja.

"Z vsako rastjo so tudi tveganja bolj izpostavljena. Toda z ustrezno politiko jih obvladujemo, kar je razvidno že po nizkem deležu slabih terjatev. Vsako tveganje temeljito pretehtamo. Menim, da ni razlogov za strah," je ocenil Sotošek.

"Banka Slovenije ni zaznala nobenega resnega tveganja. Delavska hranilnica ni več majhna hranilnica. Njen cilj je na srednji rok pridobiti triodstotni tržni delež," je dejal Frajnkovič.

Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz Delavske hranilnice, je kapital konec leta 2015 znašal 37 milijonov evrov, ustvarili pa so tudi rekorden dobiček, ki je znašal skoraj 3,5 milijona evrov. Količnik prvovrstnega kapitala (Tier 1) je znašal 12,2 odstotka.