Sobota, 10. 11. 2018, 4.00
6 let, 1 mesec
Poslovanje tujih podjetij v Sloveniji
Zakaj so podjetja, ki imajo tujega lastnika, bolj uspešna
Glede na podatke Statističnega urada (Surs), so podjetja v Sloveniji, ki imajo tujega lastnika, v primerjavi s tistimi, ki imajo domačega, beležila hitrejšo rast števila podjetij, prihodkov od prodaje, dodane vrednosti, bruto investicij in števila zaposlenih. Tuja podjetja imajo tudi višjo dodano vrednost na podjetje in ustvarijo višje prihodke na zaposlenega. Glede na mnenje Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je razlog v višji izvozni usmeritvi tujih podjetij.
Statistični urad Slovenije je septembra objavil podatke o poslovanju podjetij s tujim večinskim lastnikom v Sloveniji za leto 2016. Podatke smo primerjali s podjetji v večinski slovenski lasti. Glede na podatke, slovenska podjetja v letu 2016 še vedno niso dosegla prihodkov iz leta pred finančno krizo (2008). Podjetja v tuji lasti so prihodke iz leta 2008 presegla za skoraj 40 odstotkov. Te razlike so tudi rezultat dejstva, da tujci v glavnem kupijo podjetja, v katerih vidijo možnost za visoko rast. Do njih pridejo, ker večinoma za podjetja ponudijo višjo odkupno ceno od slovenskih kupcev.
Tuja podjetja beležila boljšo rast v vseh primerjanih kategorijah
Pri primerjavi letne rasti v letu 2016 glede na leto 2015 ugotovimo, da so bila podjetja v večinski tuji lasti uspešnejša od podjetij z nacionalnim nadzorom. Medtem ko se je število podjetij v domači lasti povečalo za četrtino, se je število podjetij pod tujim nadzorom povečalo za dobrih 70 odstotkov.
Hitrejšo rast števila podjetij v GZS ne pripisujejo toliko odpiranju novih, kot menjavi lastnikov starih: "To je predvsem posledica prodaje nekaterih podjetij v zasebni lasti (pretežno) ali v lasti države. To je povezano z visokimi prevzemnimi cenami kot tudi prestrukturiranji nekaterih holdingov, ki prodajajo svoje naložbe oziroma lastniške deleže. Tudi aktivnosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) prispevajo k spremembi lastništva. To odraža, da so tuji lastniki pripravljeni plačati za prevzeto podjetje višjo premijo oziroma ceno."
Hitrejšo rast prihodkov tujih podjetij na GZS vidijo nekoliko drugače od Sursa: "Do te statistike smo zadržani, saj objektivno ne odraža situacije. To je povezano z metodološkim pristopom Sursa, ki ni primeren za primerjavo teh dveh skupin. Ker je več podjetij dobilo tujega lastnika, so prihodki prve skupine zrasli. Pomembno je tudi vedeti, da tuji lastniki obvladujejo 60 odstotkov največjih 100 izvoznikov. Tu imajo poslovni interes, saj želijo obvladati celotno vrednostno verigo. To tudi pojasnjuje višjo rast prodaje podjetij v tuji lasti kot pri domačih, ki so nekoliko bolj usmerjena na domači trg."
Podobno na GZS komentirajo tudi višjo rast dodane vrednosti: "Podatki ne vključujejo dejstva, da se je skupina podjetij s tujim lastnikom na letni ravni povečala. Ustrezna rast je tako pri tujih lastnikih nižja in pri domačih višja." Po njihovih izračunih na podlagi podatkov AJPES je bila rast dodane vrednosti v obeh skupinah podjetij za leto 2017 osemodstotna.
Podjetja s tujim večinskim lastnikom so bolj od domačih povečala tudi investicije v osnovna sredstva. Glede na mnenje GZS, bi bilo treba investicije pogledati globlje: "Investicije same po sebi še ne zagotavljajo boljših poslovnih pogojev, saj obstaja več različnih vrst investicij. Po podatkih AJPES za leto 2017 so se investicije v podjetjih z domačim lastništvom povečale za 19 odstotkov (za 540 mio. evrov), v podjetjih s pretežno tujim kapitalom pa za 13 odstotkov (za 126 mio evrov)."
Tuja podjetja so tudi hitreje zaposlovala. Glede na GZS, gre največji del zaslug večji izvozni usmerjenosti tujih podjetij: "Po podatkih AJPES za leto 2017 so gospodarske družbe v domači lasti povečale število zaposlenih za 21 tisoč (+ 6,3 odstotka), tiste s tujim kapitalom pa za 5,8 tisoč (+ 6,8 odstotka). Relativna rast zaposlovanja je bila že drugo zaporedno leto nekoliko višja v družbah s tujim lastništvom, kar je posledica večje izvozne usmerjenosti družb ter tudi nekaterih drugih pozitivnih učinkov, ki jih prinaša dejstvo, da so naše družbe del večje skupine."
15