Za SCT ni več upanja

Rešitve za SCT ni več, čeprav nekateri še vedno verjamejo v čudeže, ampak ti se zelo, zelo redko dogajajo. Prokurist SCT Dušan Mes še ni vrgel puške v koruzo. "Zanimanje za podjetje, zlasti za njegovo blagovno znamko in reference, še vedno obstaja pri gradbincih iz tujine, vendar čas žal ni naš zaveznik! Upanje vseeno ostaja, ampak počasi ugaša," priznava Mes, ki je verjel, da bo SCT rešil CPL. Prokurist nekdanjega gradbenega velikana, ki je v najboljših letih zaposloval več kot deset tisoč delavcev in veliko gradil tudi na trgih zunaj Slovenije oziroma nekdanje Jugoslavije (Rusija, Irak, Alžirija …), je zelo razočaran, da je upravni odbor Cestnega podjetja Ljubljana pretekli torek dokončno zavrnil možnost, da vstopi v lastniško strukturo SCT, iz katere je prej vsaj formalno izstopil tričlanski upravni odbor, temu je predsedoval alfa in omega podjetja Ivan Zidar.

Brez dela in denarja ne more biti SCT

Ladja SCT se zdi dokončno potopljena. Denarja ni od nikoder, podjetje je izgubilo skoraj vse svoje posle tako doma kot na tujem, delavci so na čakanju, plače letos še sploh niso dobili, zato že mesece vidijo edini izhod v stečaju, za njih rešilni bilki, da pridejo vsaj do dela denarja, ki jim ga dolguje podjetje. Februarska pravljica z menda že obljubljenim, a nikoli izvršenim osemmilijonskim posojilom nemškega holdinga EMS je že zdavnaj pozabljena, tako kot očitno tudi neuspešni in neposrečeni poskus, da bi majhno ljubljansko cestno podjetje rešilo propadajoči SCT. Rešitelja ni od nikoder.

Lani je bil še čas, zdaj ga ni več Podjetje, ki je od februarja letos v postopku prisilne poravnave, bi bilo mogoče pred dobrim letom še rešiti, pravijo poznavalci, vendar ne brez pomoči bank. Te pa so že lani dokončno zaprle pipe in izguba podjetja je samo v prvih štirih mesecih tega leta dosegla že skoraj 20 milijonov evrov. Dolga ima nekdanji gradbeni velikan vsaj za četrt milijarde evrov.

Unovčevanje bančnih garancij bo prizadelo državno NLB

Stečaj SCT bo zelo dolgotrajen, pravijo poznavalci stečajnih postopkov v Sloveniji. Zagotovo bo povzročil tudi unovčevanje bančnih garancij, samo NLB bo pri tem obremenjena za 100 do 150 milijonov evrov. Smrt družbe pa pomeni tudi dokončen propad številnih podizvajalcev in dobaviteljev, ki so se z SCT "družno" ukvarjali s projektom gradnje omrežja slovenskih avtocest, številnim med podizvajalci še do danes niso plačali za opravljeno delo.