"Za Magno je rok do novembra 2018 svet, za nas pa velik izziv" #video

V Hočah pri Mariboru, kjer naj bi že čez dobro leto dni stala lakirnica Magne Steyr, so te dni arheologi, ki preiskujejo zemljišče. Državni gozdarji medtem nadaljujejo sečnjo štirih hektarjev Rogoškega gozda. Tu bo država nato v skladu z zakonom uredila nadomestna kmetijska zemljišča za tista, ki jih bo prodala Magni Steyr.

Na lokaciji v Hočah so tudi že delavci murskosoboškega gradbinca SGP Pomgrad, ki je zmagal na Magninem razpisu za gradnjo lakirnice. "Zdaj izvajamo manjša pripravljalna dela, sicer pa čakamo na gradbeno dovoljenje," pravi predsednik uprave Igor Banič.

Sredi oktobra polaganje temeljnega kamna?

Po nekaterih neuradnih informacijah je Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) že potrdila projekt gradbenega dovoljenja, pogoja za izdajo pa sta še končanje sečnje Rogoškega gozda in zelena luč pedologa.

"V začetku tedna je gozdarje oviralo slabo vreme, v drugi polovici tedna pa so pospešili, tako da bodo po moji oceni dela končali v začetku prihodnjega tedna," nam je dejal Banič, ki verjame, da bi v tem primeru Magna lahko gradbeno dovoljenje dobila že prihodnji teden. V vsakem primeru naj bi polaganje temeljnega kamna po besedah naših sogovornikov blizu investitorja potekalo nekje sredi oktobra. 

Potek sečnje Rogoškega gozda je včeraj spremljal tudi Planet TV:

Pet mesecev manj za gradnjo

Projekt naj bi po neuradnih ocenah stal 40 milijonov evrov, od tega naj bi 25 milijonov dobil SGP Pomgrad, 15 milijonov pa izvajalci instalaterskih del. Banič, ki višine posla ni želel razkriti, priznava, da jim zamik pri pridobivanju dovoljenj - več o tem v nadaljevanju - povzroča kar nekaj težav. 

"Za Magno Steyr je rok, postavljen na november 2018, svet. Za nas pa je to zelo velik izziv," pravi. "Prvotni načrt je bil, da gradnjo začnemo maja letos in končamo prihodnji november. Zdaj pa je že september in dovoljenj še ni. Torej smo izgubili pet mesecev, ki jih bomo zdaj poskušali nadoknaditi z ukrepi, kot je večizmensko delo."

Za začetek na gradbišče sto delavcev

Gradnja lakirnice je eden največjih projektov murskosoboškega gradbinca, saj vrednost znaša skoraj četrtino njegovega letnega  prometa (ta je lani nanesel 110 milijonov evrov), zanj pa bo angažiran dobršen del njihovih zaposlenih. 

"V prvih fazah zemeljskih del je pomembna predvsem strojna mehanizacija, tako da bo uvodoma na gradbišču okoli sto delavcev, pozneje pa več," pravi Banič in dodaja, da jim bodo v nekaterih fazah pomagali tudi podizvajalci. 

"Prvotni načrt je bil, da gradnjo začnemo maja letos in končamo prihodnji november. Zdaj pa je že september in dovoljenj še ni," pravi Igor Banič, predsednik uprave SGP Pomgrad, ki obenem zagotavlja, da projekt lahko izvedejo v roku. Foto: STA ,

Če bo vreme dalo ...

Če lakirnica ne bo zgrajena v predvidenih rokih, lahko seveda sledijo penali, ki so po Baničevanih besedah "relativno visoki". A kot pravi, je izvedljivo, če jim bo le vreme naklonjeno.

"Ali nam bo uspelo projekt končati v roku, bo odvisno predvsem od tega, kako mila bo letošnja zima. Mi smo izračunali, koliko delovnih dni potrebujemo. Če nam vreme tega ne bo dopuščalo, je to višja sila, v takem primeru pa odgovornosti ne more prevzeti izvajalec."

Dodaja pa, da njegovi sodelavci trenutno veliko napora vlagajo v optimizacijo delovnih procesov, predvsem z vzporednim izvajanjem več faz gradnje.

Zakonska bližnjica za Magno

Po precej težavnem postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja mora zdaj Magna Steyr v nov krog. Čaka jo namreč še pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja, za katero pa ima (sodeč po rokih, ki si jih je podjetje samo postavilo) dobro leto dni časa. Foto: Thinkstock V ozadju pa Magna Steyr s pogodbeniki pripravlja vse potrebno, da odteče nov birokratski krog. Čaka jo namreč še pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja.

Da pojasnimo, okoljevarstveno soglasje je potrebno kot del gradbenega dovoljenja, kasneje pa mora vsak graditelj v Sloveniji za določene dejavnosti - zakon tu navaja tudi Magnino - pridobiti še okoljevarstveno dovoljenje.

Za graditelje v Sloveniji je po zakonu o varstvu okolja pravnomočno okoljevarstveno pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. A Magni je tu na pomoč priskočila vlada, ki je v zakonu, sprejetem posebej za graško podjetje (tako imenovanem "lex Magna"), določila, da lahko z gradnjo začne pred pridobitvijo dovoljenja - tega mora nato imeti do začetka obratovanja. To pomeni, da ima Magna - vsaj sodeč po rokih, ki jih je postavila sama - čas do novembra prihodnje leto.

Gradnja po graških standardih

Postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja je podoben kot v primeru okoljevarstvenega soglasja, a tokrat naj bi po naših informacijah Magna preigravala možnost, da vsebino vloge že pred oddajo na ministrstvo za okolje uskladi z nevladniki in lokalno  skupnostjo. To bi pomenilo manj tveganj za pritožbe in podaljševanje postopka.

A v okoljevarstvenem dovoljenju so še precej natančneje kot v okoljevarstvenem soglasju, ki ga je Magna dobila s težavo, določeni okoljski pogoji, ki jim mora podjetje zadostiti. Kako bo torej Magna vedela, kako graditi objekt, da bo na koncu skladen z dovoljenjem, če bo tega dobila šele pred koncem gradnje? Pri gradnji naj bi upoštevali standarde, ki jih zasleduje njihov graški objekt in so skladni tudi s slovensko zakonodajo, pravi sogovornik blizu projekta, ki ne želi biti imenovan. 

Če bi bilo kaj narobe, bi imela Magna težave po tehničnem prevzemu, ko sledi poskusno obratovanje. Če v tem obdobju analize in meritve ne bodo v geberitih, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju, objekt ne bo dobil zelene luči za redno obratovanje.

Magna Steyr v Hočah načrtuje gradnjo obrata v štirih fazah, začenjajo z lakirnico. Foto: Občinski načrt občine Hoče-Slivnica

Za Magno 'založili' pet proračunskih milijonov

Magna in vlada pa, čeprav je gospodarski minister Zdravko Počivalšek že pred tedni dejal, da so tik pred podpisom, še vedno usklajujeta tudi pogodbo o 18-milijonski subvenciji. Kakšne bodo zaveze graškega vlagatelja, predvsem glede števila ustvarjenih delovnih mest in obsega naložbe, tako za zdaj ni znano. Na ministrstvu razloga za to, da pogodba še ni podpisana, ne razkrivajo, pravijo pa, da so pogovori v zaključni fazi.

Medtem ko za Magno namenjenih 18 milijonov evrov torej še čaka na bančnem računu države, je bilo več proračunskih milijonov že porabljenih za odkupe zemljišč, pri čemer pa naj poudarimo, da bo denar v glavnini vrnjen v proračun.

Kot je znano, je vlada oktobra lani za pridobivanje zemljišč ter arheološke raziskave in študije namenila deset milijonov evrov. Ministrstvo za gospodarstvo je do danes občini Hoče - Slivnica, ki vse te aktivnosti izvaja, nakazalo štiri milijone evrov, odprt imajo še en polmilijonski zahtevek. Občina je glavnino denarja porabila za nakup zemljišč, manjši del pa za študije. Preostali znesek odobrenega proračunskega denarja v višini dobrih pet milijonov evrov bo porabljen do konca prihodnjega leta, ko naj bi občina odkupovala še zemljišča za nadaljnje tri predvidene faze Magnine naložbe. 

"Lastniki zemljišč ne bodo oškodovani"

Ko bo Magna Steyr odkupila zemljišča, bo denar vrnjen v proračun. Strošek arheoloških raziskav in študij pa se obravnava kot subvencija in ne bo vrnjen, pravijo na ministrstvu.

Pri tem načrtujejo, da razlik med ceno, po kateri odkupujejo zemljišča, in tisto, ki jo bo plačala Magna, ne bo. "Cena, po kateri bodo zemljišča prodana občini, je enaka ceni, ki jo bo plačal investitor. Če bi nastala kakršnakoli razlika, bi jo dobili kmetje oziroma drugi lastniki. Tako bomo zagotovili, da ti nikakor ne bodo oškodovani."

Magna v prvi fazi v Hočah načrtuje 400 zaposlitev - 180 v lakirnici in proizvodnji ter 220 v spremljajočih dejavnostih. Foto: zajem zaslona/Diamond villas resort

Odprto delovno mesto v IT

Prebivalce Štajerske, Koroške, Prekmurja, kjer je brezposelnost kljub sicer optimističnim razmeram na trgu dela visoka, pa verjetno najbolj zanima kadrovski načrt graškega investitorja. Magna Steyr je v podjetju, ki ima sedež v Ljubljani - mariborski župan je pred kratkim izrazil pričakovanje, da sedež kmalu preselijo na Štajersko, a se to za zdaj ni zgodilo - do avgusta po poročanju Večera zaposlila štiri ljudi. Za ta delovna mesta so prejeli več kot tristo prošenj. 

Prav v teh dneh so odprli razpis za novo delovno mesto, in sicer z opisom "IT-sistemski inženir proizvodnje". Po podatkih na njihovi spletni strani je to trenutno edino odprto delovno mesto na mariborski lokaciji.

Vodja kadrovske službe Borut Zorman je za Večer avgusta dejal, da bodo zaposlovali ličarje in druge ustrezne poklice v proizvodnji, logistiki, na področju zagotavljanja kakovosti, vzdrževanja in v upravi. "Od 400 zaposlenih, ki jih nameravamo zaposliti v prvi fazi, jih bo 180 v proizvodnji, 220 pa v omenjenih spremljajočih dejavnostih," je napovedal. Časovnica zaposlovanja za zdaj ni znana.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je naložbi močno naklonjen. Na ministrstvu to razlagajo z navedbami, da so privabljanje tujih investicij, vzpostavitev pogojev za nove investicije in skrb za uspešno izvajanje obstoječih naloga ministrstva. Foto: Ana Kovač

Umiritev po vročem poletju

Medtem ko se zdaj zdi, da naložba napreduje hitro, je bilo še pred nekaj tedni stanje precej bolj napeto in negotovo. Zaradi vrste pomislekov okoljevarstvenikov, civilnih inciativ in opozicijske stranke SDS je še v začetku septembra kazalo, da se bo pridobivanje dovoljenj podaljšalo.

Naložbi močno naklonjen minister Počivalšek je okoljevarstvenike vabil na sestanke, politiki so jih klicali in v neformalnih pogovorih prepričevali, naj ne vložijo pritožbe na okoljevarstveno soglasje. Ozračje je konec avgusta dodatno naelektril državni sekretar Aleš Cantarutti, ko je v izjavi za javnost dejal, da je prejel pismo predsednika Magne Steyr in Magne Europa Güntherja Apfalterja, v katerem Magna "zelo jasno" sporoča, da bi jo verjetno vsakršna pritožba na okoljevarstveno soglasje prisilila v iskanje novih rešitev. A pisma nam z ministrstva do danes niso poslali. Pravijo, da je del korespondence med ministrstvom in vlagateljem, tako da do danes ni znano, ali res obstaja.

Nekdanja župana kot mediatorja

Počivalškov sekretar Aleš Cantarutti ne razkrije dopisa, v katerem naj bi Magna Steyr Sloveniji postavila ultimat, da bo v primeru pritožb na okoljevarstveno soglasje prisiljena iskati "nove rešitve". Pritožb pozneje sicer ni bilo. Foto: Matej Leskovšek Poleti sta v zgodbo vstopila nekdanja mariborska župana Alojz Križman in Boris Sovič, ki naložbo podpirata in sta se angažirala kot mediatorja med vlado in Magno na eni ter okoljevarstveniki na drugi strani.

Kot pravijo na gospodarskem ministrstvu, za aktivnosti nista prejela plačila, pripisujejo pa jima pomembno vlogo pri iskanju rešitev. "Križman je doktor strojništva in je tako lahko strokovno pomagal pri razreševanju prenekatere dileme. Oba z gospodom Sovičem pa predvsem dobro poznata okolje, njegove primanjkljaje in potenciale ter sta lahko tako zelo dobro povezovala obe strani," pravijo v Počivalškovem kabinetu. 

Madžarska alternativa

Magna Steyr je v začetku septembra "udarila" z novico, da je pridobila delno gradbeno dovoljenje na Madžarskem, kamor bo v primeru časovnega zamika selila naložbo.

Realna alternativa slovenski naložbi ali le spreten manever za ustvarjanje časovnega pritiska? Naši sogovorniki menijo, da je seveda Magna želela ustvariti pritisk in pospešiti sprejem odločitve, a da na drugi strani tudi Magno zavezujejo pogodbe z naročniki, torej avtomobilskimi proizvajalci.

Po naših informacijah postopkov na Madžarskem še niso ustavili, naj bi pa to storili v kratkem.

Vse za delovna mesta

"Žalosten sem, da smo porabili toliko energije in povzročili toliko vznemirjanja javnosti zaradi povsem normalnega dogovarjanja v okviru Aarhuške konvencije," je po koncu pogajanj s predstavniki Magne Steyr in odstopu od pritožbe na okoljevarstveno soglasje na Facebooku zapisal predsednik slovenskega E-Foruma Gorazd Marinček. Foto: STA , Na koncu se nihče od okoljevarstvenikov ni pritožil na okoljevarstveno soglasje. Vse so zadovoljili Magnini in vladni predlogi ukrepov. Neateri sicer opozarjajo, da so skoraj vsi nevladniki močno odvisni od proračunskega denarja, kar bi jim lahko "vzelo pogum" za nasprotovanje naložbi, ki jo je vlada Mira Cerarja vzela za svojo.  

Na vprašanje, kako komentirajo očitke, da ministrstvo deluje v korist tujega investitorja bolj kot v korist državljanov, na ministrstvu odgovarjajo, da je njihova naloga tudi privabljanje tujih investicij, vzpostavitev pogojev za vzpostavitev novih investicij in tudi skrb za uspešno izvajanje obstoječih investicij.

"Delujoče gospodarstvo je v interesu državljanov, ki si želijo predvsem dobro plačana delovna mesta in kakovostne proizvode," so nam sporočili z ministrstva.