Četrtek, 31. 8. 2017, 16.51
7 let, 2 meseca
Projekt Magna: E-forum blizu umika, pritožbo naj bi vložila Alpe-Adria Green #video
Medtem ko Gorazd Marinček iz društva Slovenski E-forum, ki je še včeraj napovedoval pritožbo na okoljevarstveno soglasje za naložbo Magne Steyr v Hočah, zdaj umirja žogico, se neuradno k pritožbi nagibajo v organizaciji Alpe-Adria Green.
Več medijev danes poroča, da naj bi upravni odbor Alpe Adrie Green (AAG) v glasovanju odločil, da se bo okoljevarstvena organizacija pritožila na okoljevarstveno soglasje za naložbo Magne Steyr v Hočah.
Glasovanje sicer še ni končano, a naj bi bili rezultati glasovanja, po katerih je za pritožbo glasovalo šest članov, proti pa so bili štirje, pravi. Član upravnega odbora Andrej Čufer nam je sicer dejal, da uradno glasovanje teče do polnoči, rezultati pa naj bi bili znani zjutraj.
Drugi član Božo Dukič, ki je glasoval proti pritožbi, pa je za Delo dejal: "V upravnem odboru je nekaj razboritežev, ki bi radi na vsak način državo sesipali. Najbolj glasni so tisti, ki so v kampanji z Vilijem Kovačičem pri drugem tiru. Iz tega so naredili godljo."
Graški proizvajalec avtomobilskih delov je, kot je znano, v primeru vložene pritožbe že večkrat napovedal selitev naložbe na alternativno lokacijo na Madžarskem, kjer so že dobili delno gradbeno dovoljenje.
Marinček išče alternative pritožbi
Okoljevarstvenik Gorazd Marinček iz društva Slovenski E-forum, ki je še včeraj napovedoval pritožbo na okoljevarstveno soglasje, pa danes trdi, da so blizu rešitve, s katero bi se pritožbi izognili.
Kot je znano, so o pritožbi še prejšnji teden razmišljale tudi nekatere druge okoljevarstvene organizacije, med njimi Umanotera in društvo Focus, a so v zadnjih dneh ena za drugo odstopale od te možnosti.
"Nisem popustil"
Marinček zanika, da bi si premislil, temveč se je, kot pravi, sam domislil za vse sprejemljive rešitve, ki jo je prek nekdanjih županov Maribora Borisa Soviča ter Alojza Križmana (omenjena v zgodbi nastopata kot nekakšna mediatorja) predstavil vladi in Magni Steyr. Rešitev naj bi bila tudi zanje sprejemljiva. V skladu z novo rešitvijo zavez Magne ne bi bilo treba vpisati v okoljevarstveno soglasje, kot je do zdaj vztrajal Marinček, bi se pa graška družba k izpolnitvi okoljevarstvenih zahtev zavezala na drugačen način. Kakšen, naj bi Marinček pojasnil jutri.
Na vprašanje, ali gre za podoben pristop kot v primeru Umanotere, ki je od pritožbe v začetku tedna odstopila na podlagi pisne zaveze Magne, da bo v prvi fazi zgradila industrijski tir (dopis graškega podjetja v povezavi v sporočilu na tej povezavi), Marinček odgovarja, da ne. Pravi, da bi bile z njegovo predlagano rešitvijo vse zahteve, tudi Umanoterina, v prihodnjih fazah vpisane v uradno investicijsko dokumentacijo.
Sogovornik pri tem zanika, da bi popustil Magni in njenim vladnim zagovornikom. "Jaz se nisem zdrobil, ampak so se zdrobila ministrstva," trdi Marinček. "Zaveza bo sklenjena po aarhuški konvenciji, ki zagotavlja sodelovanje javnosti pri izdaji okoljskih soglasij in v primeru kršitve predvideva medanrodno sankcijo."
Vlada angažirala še Lebna
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben in okoljevarstvenik Gorazd Marinček sta se slišala in po navedbah ministrstva "v neformalnem telefonskem pogovoru strinjala, da je bila težava pri tem projektu pomanjkanje komunikacije oziroma informacij". Na vprašanje, ali je bil soočen s kakšnimi pritiski z vladne strani, ki se je pri tem projektu močno postavila na stran tujega investitorja, Marinček odgovarja, da ga je v ponedeljek res poklical sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben in ga vprašal, ali se res ne bi dalo najti druge rešitve.
Sam je, pravi, klic sprejel kot dobronameren. Lebnu je dejal, da druge postopkovne možnosti ne vidi, za kar se mu je sekretar zahvalil in dejal, da bo to sporočil naprej, nam je vsebino pogovora povzel Marinček.
V torek ga je, kot pravi, klical še bivši mariborski župan Sovič, s katerim sta sicer na temo Magne sestankovala v ponedeljek. Med pogovorom pa je Marinček po lastnih besedah prišel do predloga, ki je zdaj v obravnavi.
Da je Leben govoril z Marinčkom, so nam potrdili tudi na infrastrukturnem ministrstvu. "Lahko potrdimo, da sta se Jure Leben in Gorazd Marinček slišala in se v neformalnem telefonskem pogovoru strinjala, da je bila težava pri tem projektu pomanjkanje komunikacije oziroma informacij."
Strošek za davkoplačevalce se dviguje prek 32 milijonov evrov
Ena glavnih zahtev okoljevarstvenikov je gradnja industrijskega železniškega tira in preusmeritev dela prometa na železnico, kar pa povečuje tudi davkoplačevalski prispevek k investiciji Magne Steyr. Za gradnjo industrijskega tira, ki sta ga zahtevala predvsem Umanotera in Inštitut za trajnostni razvoj (ITR), mora namreč država - natančneje Direkcija za infrastrukturo (DRI) - zgraditi progo do Magninega zemljišča. Gre za 300 metrov proge, ki naj bi po prvih ocenah stala 4,3 milijona evrov. Preostalih 1,3 kilometra tira po njenem zemljišču bo Magna financirala sama.
Strošek gradnje tira se bo tako prištel 28 milijonom evrov, ki jih je za projekt Magne Steyr že namenila država. Marca je vlada podjetju odobrila 18,6 milijona evrov subvencij. Še 9,8 milijona evrov je porabila za odkup zasebnih zemljišč, pripravo prostorskih izvedbenih aktov, spremembo kategorizacije kmetijskih in rudarskih zemljišč v stavbna in industrijska ter za prostorsko in komunalno ureditev območja.
Več o železniški povezavi za Magno v prispevku iz oddaje Danes na Planet TV.
8