Torek, 3. 5. 2016, 21.58
7 let, 2 meseca
"Vsi cenimo delo, a danes ga moramo znati tudi prodati"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,03
6
Črta med uspehom in pohlepom je zelo tanka. Takoj, ko začnemo živeti prek svojih zmožnosti, nujno živimo na račun nekoga drugega in poteptamo vrednote, je na okrogli mizi o etiki v gospodarstvu dejal podjetnik Ivo Boscarol.
Gostje so se dotaknili vprašanj o vlogi žensk v gospodarstvu, o vzgoji, človekovih pravicah, družinskih podjetjih, družbeni odgovornosti in odgovornosti do okolja.
Za človekovo srečo je treba ljubiti in delati, je uvodoma dejal moderator večera, pravnik Marko Pavliha.
Strašno neetično je, če ne razmišljamo o naših mladih. Ne moremo razmišljati, da se z nami vse konča in da bodo naši mladi ostali v tujini. Moramo razmišljati o prenosu znanja in dati mladim ustrezno mesto, je opozorila Penko Natlačnova.
Gospe z negodovanjem in pritoževanjem ne pripomoremo k boljšemu okolju. Imamo pa posebno poslanstvo, da razmerja uravnovešamo in mehčamo – tudi v podjetjih. Ženske z neko modrostjo in mehkobo rešujemo probleme na drugačen način. Mora pa biti tudi ženska zrela za vloge v gospodarstvu. Diskriminacije žensk ne bodo rešile nobene kvote. To bomo rešile me same, je prepričana Metka Penko Natlačen.
Ko je bil kapital last vseh, smo bili vsi majhni kapitalisti, danes se je pa kapital bolj skoncentriral pri tistih, ki so nekaj v posel vložili in hočejo to oplemenititi, je dejal Boscarol. "Vsi cenimo delo, razlika je v tem, da mora danes imeti delo nek privesek, to je učinkovitost. Ta pa je vezana na kapital. V svetu globalne konkurence delo ni več dovolj. Da svojim zaposlenim zagotavljamo standard, ki je človeka vreden, moramo njihovo delo znati prodati tako, da lahko od njega živijo. Če bi njegovo delo prodali recimo kot v Vietnamu, za 30 dolarjev na mesec, nihče ne bi bil zadovoljen."
Če nisi inovativen, bo težko. Če si ne postaviš ciljev dovolj visoko, je težko pričakovati uspeh. Uspeh je v življenju in poslu izredno pomemben. Življenje je sestavljeno iz borbe za uspeh. Črta med uspehom in pohlepom pa je zelo tanka. Takoj, ko začnemo živeti prek svojih zmožnosti, nujno živimo na račun nekoga drugega in poteptamo vrednote, je dejal Boscarol.
"Pri nas imamo več otrok kot zaposlenih," pravi Boscarol. "Ne delamo nadur, ob pol štirih morajo vsi iti domov, preživeti čas s svojimi družinami in se zjutraj vrniti spočiti." Tudi Batagelj je povedal, da je bila prva odločitev, ko je prišel v podjetje Postojnska jama, da bodo postali družini prijazno podjetje. Otroci imajo absolutno prednost tudi pri podeljevanju donacij.
"Rad pustim sled, a ne na nebu," je poudaril Boscarol. "Naša največja dobrina je zrak. Slovenci smo premajhni, da bi vplivali na podnebne spremembe, lahko se pa nanje pripravimo. Ne delajmo na račun svojih zanamcev. Danes je tudi blagovna znamka še kako odvisna od tega. Boste kupili majčko, ki jo izdelujejo desetletni otroci v proizvodnji, ki onesnažuje na primer reko Ganges? Ne. Vedno več je tega zavedanja," je prepričan Boscarol.
Gospodarska svoboda se kot svoboščina izvaja tako, da omogoča enake pravice drugim in da omogoča uresničevanje drugih človekovih pravic. Drugim pravicam moramo dopustiti živeti. Pri tem je varstvo delavcev le en vidik varstva človekovih pravic. Te morajo biti varovane tudi, ko gospodarske družbe nastopajo na trgu, v pogodbenih razmerjih in svojem okolju, je prepričan Branko Korže z ekonomske fakultete.
Gospodarstveniki sami pravijo, da ne rabijo le delovne sile, ampak vzgojene ljudi, osebnosti. Unesco uporablja pojem usposobljenost. Ni dovolj le priprava na konkretno delo, ampak vse tisto, kar bo vsak na svojem delovnem mestu še počel kot človek. Komunikacija, odnosi in podobno. Človeške pravice so se izrodile v nek formalizem, formo, ki je postala prazna. Zato raje kot o spoštovanju človekovih pravicah govorim o spoštovanju človeka.
Če ne bo vzgoje o etiki, tudi gospodarstvu ne bo šlo dobro. Ne moremo imeti velikih zgodb, če se že v začetku ukvarjamo z manipulacijo, je opozoril p. Šinkovec, psiholog, defektolog in teolog.
"Delavske pravice so nastale takrat, ko je nekdo nekomu dal delo. Nekaj pa pozabljamo: Če država nesorazmerno obremenjuje delo, so ogrožene delavske pravice posameznikov, ki jih delodajalci ne moremo ščititi. Ta družba bo bolj pravična tudi takrat, ko bo breme med državo, delodajalci in delojemalci enakomerno porazdeljeno. Tistega, kar bi morala država narediti, mi ne moremo namesto nje," opozarja Batagelj.
"Ko je bila iz vzgojno-izobraževalnega sistema črtana beseda vzgoja, sem bil šokiran. Vzgoja nikoli ne bo mogla iti ločeno od izobraževanja. Dobivamo zelo izobraženega človeka, ki pa ni vzgojen. To je težava. Kako ga vzgojiti v svoj sistem? To se pozna na gospodarskih družbah," je opozoril podjetnik Marjan Batagelj. "Vedno sem se trudil svojim zaposlenim dopovedati, kaj kdo zna in naj to tudi dela. Iskal sem to, v čemer so najboljši." Dejal je, da je vedno počel stvari drugače, kot so od njega pričakovali drugi. "Vsi si želimo urejene družine in taka naj bi bila tudi naša podjetja."
"Najhuje je bilo naložiti ljudem, naj odločajo, ker niso vedeli, glede na kaj naj odločajo. Odločili smo se, da delamo samo tisto, kar je dobro za jamo. Očitek je bil, da to ni ekonomska kategorija, a to v bistvu pomeni, da mora biti vsaka enota, ki jo odnesemo v jamo, enaka ali večja od tiste, ki jo iz jame odnesemo. Najpomembnejše vprašanje je, kaj boš pustil, ko boš podjetje zapustil? Jaz vem, da bom jamo pustil boljšo, kot je bila takrat, ko sem prišel," je zagotovil predsednik uprave Postojnske jame.
6