Vrh EU bo poskušal evru vrniti izgubljeno verodostojnost

Vrh se začenja v znamenju opozoril, da je nujno obnoviti verodostojnost skupne evropske valute.

O zaostritvi proračunske discipline Današnje srečanje je "zelo pomembno", saj je treba na njem z zaostritvijo proračunske discipline evru povrniti delno izgubljeno verodostojnost, je ob prihodu poudarila nemška kanclerka Angela Merkel. Ob tem je dejala, da na tej točki ni jasno, ali bo to izvedljivo s spremembo pogodbe EU ali bo potreben nov sporazum 17 članic območja evra.

Verodostojnost proračunskih pravil - spoštovanje omejitev primanjkljaja in dolga - je ključna za povrnitev zaupanja trgov v območje evra in zagotovitev politične vzdržnosti mehanizmov solidarnosti, je zapisal tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy v poročilu, ki bo podlaga za razpravo voditeljev.

Večje spremembe pogodbe in ratifikacije v članicah? Zaostritev proračunske discipline naj bi zagotovili tako, da bi se članice območja evra z zapisom "zlatega pravila" v zakonodajo, po možnosti v ustavo, zavezale k srednjeročno uravnoteženemu proračunu ter s tem k ohranjanju ustrezne ravni primanjkljaja in dolga. Za to bi bile dovolj manjše, hitro izvedljive spremembe pogodbe EU.

Prav tako naj bi spremenili postopek zaradi prekomernega primanjkljaja, in sicer s krepitvijo samodejnosti ukrepanja proti kršiteljicam v območju evra. Poleg tega bi lahko Evropska komisija in evrska skupina od članic v postopku zaradi prekomernega primanjkljaja zahtevali spremembe predloga proračuna, preden gre v nacionalne parlamente. Ta dva ukrepa bi terjal večje spremembe pogodbe in ratifikacije v članicah.

Se obeta okrepitev varnostnih mehanizmov? Poleg zaostrovanja proračunske discipline naj bi voditelji trge prepričali tudi z okrepitvijo varnostnih mehanizmov za zaščito evra - to nalogo naj bi opravljala začasni sklad (EFSF) in stalni krizni mehanizem (ESM) v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) in Mednarodnim denarnim skladom (IMF).

Voditelji bodo poskušali doreči višino posojilne zmožnosti ESM, ki je po sedanjem dogovoru 500 milijard evrov, in odločiti, ali bo lahko neposredno dokapitaliziral banke in imel status kreditne ustanove, s čimer bi imel dostop do likvidnosti ECB. Ključno vprašanje bo način odločanja v okviru ESM, ki naj bi bil tak kot v IMF, kjer je odločanje s soglasjem omejeno le na nekatere odločitve, sicer pa velja 85-odstotna večina.

Lagarde: Pred voditelji veliko dela Poleg tega naj bi voditelji podprli krepitev sredstev IMF v višini do 200 milijard evrov z dvostranskimi posojili centralnih bank članic območja evra.

Prva dama IMF Christine Lagarde je ob prihodu na zasedanje zatrdila, da bodo še naprej sodelovali pri prizadevanjih za rešitev sistemske krize v območju evra, in dejala, da je pred voditelji "veliko dela".

Medtem ko naj bi bili ukrepi za zaostritev proračunske discipline v glavnem dogovorjeni, pa je še precej odprtih vprašanj pri krepitvi varnostnih mehanizmov, predvsem glede odločanja v ESM in krepitve sredstev IMF.

Ukrepi za zbliževanje gospodarskih politik članic Poleg tega Van Rompuyevo poročilo predvideva ukrepe za zbliževanje gospodarskih politik članic območja evra ter večjo uporabo okrepljenega sodelovanja vseh članic območja evra na področjih, ključnih za gladko delovanje območja evra, na primer delovanje trga dela, vzdržnost pokojninskih sistemov in usklajevanje davkov. To bi bilo izvedljivo v okviru obstoječe pogodbe.

Kot dolgoročno možnost pa Van Rompuy predvideva tudi uvedbo skupnih evrskih obveznic, za kar bi bila najverjetneje prav tako potrebna sprememba pogodbe.

Na zasedanje je prispel tudi premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor, ki ob prihodu ni dajal izjav.