Vlada želi brez šokov omogočiti gospodarsko rast (video)

Vlada je včeraj sprejela izhodišča za rebalans proračuna za prihodnje leto, s katerim bo Slovenija zadostila zahtevam Bruslja in se izognila plačilu kazni. "S proračunom, ki predvideva 2,8 odstotka BDP primanjkljaja, bomo v prihodnjem letu lažje zadihali in se posvetili prioritetam," je na novinarski konferenci dejal finančni minister Dušan Mramor. Vlada namerava rebalans sprejeti do konca januarja 2015, državni zbor pa mesec dni pozneje.

Izdatki proračuna bodo določeni v maksimalni višini 9,85 milijarde evrov, kar je 30 milijonov evrov več kot letos. Slovenija se bo v prihodnjem letu zadolžila za 1,35 milijarde evrov, kolikor bo znašal proračunski primanjkljaj. V državno blagajno se bo steklo 8,5 milijarde evrov, kar je 100 milijonov evrov manj kot letos. Nižja številka je posledica nižjih nedavčnih prihodkov, na primer od koncesij ter dividend in obresti, medtem ko bodo nekateri davčni prihodki višji kot letos. Na proračun bo z nižjo gospodarsko rastjo vplivala tudi ruska kriza, je priznal Mramor.

S povečanjem naložb v podporo gospodarstvu Vlada želi z danes predstavljenimi ukrepi podpreti gospodarsko rast, ne pa povzročati dodatnih šokov, ki bi jo lahko prekinile. V prvih desetih mesecih lanskega leta je bilo ustvarjenih 20 tisoč novih delovnih mest, brezposelnost pa se je zmanjšala za 14.500 oseb. Plače so se lani skoraj v vseh kategorijah znižale, letos pa so se v zasebnem sektorju povišale za 1,5 odstotka, v javnem sektorju za 0,8 odstotka in v sektorju država za 0,9 odstotka. Z rebalansom poskuša podpreti gospodarstvo, kar lahko po Mramorjevih besedah najlažje stori s povečanjem obsega naložb. Skoraj povsod drugod se sredstva zmanjšujejo, je povedal.

"Želimo, da se te smernice v prihodnjem letu ohranijo, temu so namenjeni ukrepi," je dejal Mramor ter dodal, da nas letošnja rast BDP uvršča med države evroobmočja z najvišjo rastjo. Ta naj bi od napovedane dvoodstotne konec leta zrasla na okoli 2,5 odstotka. Med prvake v EU nas uvršča tudi izvoz, ki se je zvišal za 6,8 odstotka. Ključno za gospodarsko rast pa je znižanje obrestnih mer za obveznice s 4,9 odstotka na 2,1 odstotka.

Uvedba davčnih blagajn do septembra Fiskalni ukrepi v prihodnjem letu naj bi v proračun prinesli 114 milijonov evrov več prihodkov, za kar so bile potrebne nekatere zakonske spremembe. S spremembo ZUJF, s katerim je na račun ohranitve najvišjega dohodninskega razreda s 50-odstotno obdavčitvijo predvidenih 16 milijonov evrov več prihodkov, s spremembo zakona o davku na finančne storitve 13 milijonov, s spremembo zakona o davku na zavarovalne posle 17 milijonov, z zmanjšanjem obsega oprostitev takse CO2 30 milijonov, s predvidenim povečanjem učinkovitosti davkov 24 milijonov ter z drugimi ukrepi 13,5 milijona evrov.

Vlada ostaja pri načrtu, da z okoljskimi taksami proračunu zagotovi dodatnih 30 milijonov evrov. Preostanek bo razpršila na vse energente, je pojasnil Mramor in izračunal, da se bo obremenitev pri dizelskem gorivu povečala za en cent pri litru, pri bencinu pa za nekaj manj, kar se bo poznalo v žepih potrošnikov.

Vlada prav tako ostaja pri uvedbi davčnih blagajn v prihodnjem letu, pripravljene naj bi bile do septembra.

S centralizacijo javnega naročanja do precejšnjih prihrankov S horizontalnimi ukrepi vlade, ki temeljijo na racionalizaciji javnega sektorja, se bodo odhodki države predvidoma zmanjšali za 440 milijonov evrov. Uvedli bodo centralizacijo javnega naročanja, državne informatike z vzpostavitvijo državnega računalniškega oblaka in upravljanja državnega premoženja. Z znižanjem stroškov dela v javnem sektorju bo država privarčevala 205 milijonov evrov, saj namerava podaljšati večino obstoječih ukrepov in dodati nove. S spremembami virov financiranja regresa upokojencev bo vlada privarčevala 40 milijonov evrov.

S sektorskimi ukrepi Mramor predvideva zmanjšanje odhodkov za 130 milijonov evrov. Ta prihranek bodo med drugim prinesle uvedba polnega plačila prispevkov za študentsko delo, spremembe na področju glasbenega šolstva, spremembe normativov za svetovalne delavce, knjižničarje, spremembe na področju dela policije, racionalizacija materialne oskrbe vojske in pravosodja. Po Mramorjevih besedah so o vseh ukrepih tudi že dosegli soglasje.

Prodaja NKBM že kmalu po novem letu O prodaji slovenskih bank je Mramor dejal, da gre pri vsaki dokapitalizaciji bank za državno pomoč, zato je treba določiti skrajni rok prodaje. "Za vsako od dokapitaliziranih bank imamo določene roke. NKBM je potrebno prodati do leta 2016, NLB 2017, Banko Celje in Abanko skupaj pa do leta 2019. Trenutno je v teku prodaja NKBM. Če bodo ponudbe sprejemljive bo banka prodana v prvem četrtletju prihodnjega leta," je še napovedal Mramor, ki v normalnih razmerah ne pričakuje dodatne dokapitalizacije bank s strani davkoplačevalcev.