Vlada se je seznanila s predlogom strategije razvoja finančnega sektorja

Vlada bo predlog poslala agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države, ga nato znova obravnavala in ga poslala v DZ.

Križanič: Gre za tri pomembne finančne centre Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za finance Franc Križanič, predlog opredeljuje tri strateške finančne institucije: Novo Ljubljansko banko (NLB), Zavarovalnico Triglav ter Novo Kreditno banko Maribor (NKBM) v verjetni povezavi s Pozavarovalnico Sava, Zavarovalnico Maribor in Zavarovalnico Tilia.

"Gre za tri pomembne finančne centre, za katere želimo, da ostanejo neodvisni," je dejal minister.

"Delež države se lahko zniža tudi pod 50 odstotkov" Država želi modernizirati lastništvo tako, da bi se lahko njen delež znižal tudi pod 50 odstotkov, in sicer po ministrovih besedah do 25 odstotkov plus ena delnica. Ostalo lastništvo bi bilo razpršeno, tako da bi naslednji lastnik imel nekajkrat manjši delež.

Glede na dobre prakse po Evropi ministrstvo pričakuje zmanjšanje deleža države in vključitev strateških partnerjev, ki bi bili v ta lastniški delež z državo pogodbeno vezani, "s čimer bi zagotavljali neodvisnost teh institucij", je dejal Križanič.

Bodo lastnike iskali med institucionalnimi vlagatelji Država bi glede na predlog primerne lastnike iskala med institucionalnimi vlagatelji, mednarodnimi finančnimi institucijami (med temi navaja Evropsko banko za obnovo in razvoj) in z razpršenim lastništvom na trgu kapitala.

Križanič pričakuje, da bo agencija do konca junija gradivo poslala vladi, ki ga bo nato sprejela in poslala v DZ. Ko bo strategija sprejeta v DZ, bo po načrtih agencija najela finančne svetovalce, ki bodo pomagali pri prestrukturiranju vloge države v teh institucijah.

Pahor: Gre za pomembno prelomnico Premier Borut Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade ocenil, da gre pri predlogu za prelomno odločitev. "Gre za velepomembno odločitev vlade. Ta odločitev je vsaj v mojem reflektiranju dosedanjih evalvacij tega, kaj je za Slovenijo pomembno, pomembna prelomnica," je dejal.

Predlog namreč vsebuje stališče vlade, da ni cilj države, da za vsako ceno ohrani večinski delež v omenjenih institucijah, ampak da je upravljanje z deleži "le orodje, da imamo dobre banke in zavarovalnice, pri čemer želimo ohraniti kontrolni delež, ki državi zagotavlja, da matere banke ali zavarovalnice v morebitnih prihodnjih krizah svojih depozitov ne bi povlekle nazaj", pravi Pahor.

"Dokapitalizacija s strani tujih investitorjev bi razbremenila davkoplačevalce" Da je minister Križanič pristal na to, da bi bilo možno tudi zmanjšanje državnega deleža v teh družbah pod 50 odstotkov, je po Pahorjevih besedah vplival tudi "zaplet" z agencijo pri dokapitalizaciji NKBM, ko je agencija naložila trem družbam, da morajo kupiti delnice banke. Dokapitalizacija s strani tujih investitorjev bi razbremenila davkoplačevalce pri sanaciji bank in bila dober zgled tudi drugim morebitnim tujim vlagateljem, pravi premier in dodaja, da pa vlada ni želela pritisniti na agencijo, naj spremeni odločitev, ker da bi to verjetno pomenilo njen konec.

Predlog vsebuje tudi priporočila glede bančnega in zavarovalniškega sektorja ter kapitalskega trga. Ministrstvo ugotavlja, da je treba pri bankah izboljšati gospodarjenje pri obvladovanju tveganj, pri zavarovalnicah pa poslovanje podružnic v tujini, je povedal Križanič.

Minister za izboljšanje upravljanja družb Zavarovalnice Triglav Predlog NLB med drugim priporoča učinkovito upravljanje banke in skupine, zagotovitev zadostnega kapitala za rast in ustrezno strategijo upravljanja s tveganji. NKBM priporoča opredelitev in uskladitev dolgoročne strategije z vsemi deležniki, izboljšanje upravljanja s tveganji in stroškovne učinkovitosti ter povečanje prihodkov.

Zavarovalnici Triglav med drugim predlaga nadaljnjo rast na regionalnih trgih, izboljšanje upravljanja družb v tujini, ki naj bodo vsaj minimalno dobičkonosne, ter bolj intenziven pristop s ponudbo življenjskih zavarovanj na vseh trgih. Zavarovalnici Maribor predlaga pospeševanje obstoječih in novih produktov, kot je npr. prijava škod prek spleta, hitrejši premik v segmentu življenjskega zavarovanja ter večji prodor v druge slovenske regije.

Glede kapitalskega trga je minister dejal, da bi se moralo gospodarstvo intenzivneje vključiti v neposredno črpanje kapitala s kapitalskega trga, ne da ga črpa le s krediti. "Ta trg je precej zamrznjen, neaktiven. Vzrok je po našem mnenju v sorazmerni podkapitaliziranosti podjetij in težavah, s katerimi ta podjetja vstopajo na kapitalski trg, ter tudi v ponudbi kapitala," je dejal Križanič.

S skladi do hitrejšega "vrtenja trga" Ponudbo bi izboljšali prek skladov, in sicer bi bil eden povsem zaseben, drugi bi bila Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP), ki bi aktivneje nastopala in bi jo v ta namen tudi dokapitalizirali, tretji sklad pa bi bil mešani in bi izboljšal ponudbo dolgoročnih kreditov.

"S temi skladi bomo skušali ustvariti bolj optimistične razmere v našem gospodarstvu in omogočiti, da se bo začel trg hitreje vrteti," pravi Križanič.

Pričakuje, da bo s prestrukturiranjem podjetij, njihovo boljšo kapitalsko ustreznostjo in kreditno sposobnostjo, tudi zanimanje zanje na trgu večje in bodo lažje neposredno financirala razvoj z izdajo delnic na slovenskem in evropskem kapitalskem trgu.

Možen vir so tudi skladi dodatnega pokojninskega zavarovanja, zato bodo predvidoma ponovno proučili obdavčitev pokojninskih zavarovanj. "Tu se kaže možnost dodatnih davčnih olajšav, ki bi spodbudile varčevanje za te namene in plasiranje tega kapitala," je dejal minister.