Četrtek, 13. 4. 2017, 16.24
7 let, 1 mesec
Vlada s prošnjo Bruslju: NLB bi prodala postopno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,38
3
Vlada bo Evropsko komisijo prosila, če bi lahko NLB prodali v dveh delih. Po trenutno veljavnem dogovoru mora država delež v danes 100-odstotno državni banki do konca letošnjega leta zmanjšati na 25 odstotkov plus eno delnico, zdaj bi rok premaknili na konec prihodnjega leta.
Na Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki ga je vlada pooblastila za prodajo NLB, so nam še dva dni nazaj na vprašanje, katere aktivnosti trenutno potekajo v zvezi s prodajo, odgovorili: "NLB in SDH izvajata predvidene aktivnosti v zvezi s pripravo na izvedbo transakcije v sodelovanju z izbranimi svetovalci skladno z zastavljenimi cilji, da se čim bolj učinkovito izpelje prodajni postopek do konca leta 2017."
A danes so z ministrstva za finance sporočili, da bo vlada Evropsko komisijo prosila, da omili zaveze. Vlada bi po novem predlogu do konca letošnjega leta prodala najmanj 50 odstotkov, preostali del do ciljnega deleža pa do konca prihodnjega leta. Pri tem omenimo, da bodo najkasneje prihodnje leto državnozborske volitve.
Vlada: Tako bi za delež iztržili več
Razlog za to, da vlada želi odmik prodaje, je mnenje, da bi s postopno prodajo lahko za delež v banki iztržili več.
S prodajo v več korakih se, kot pravijo na ministrstvu, "zagotovi večja pravna varnost morebitnih zainteresiranih vlagateljev, s tem pa izboljšuje možnosti glede višine kupnine."
Preberite še:
"Cerarjevi nimajo utemeljenih razlogov za odlog prodaje NLB"
V Bruslju januarja odločni, bo zdaj drugače?
Vlada sicer že dlje časa išče poti, kako NLB ohraniti v državni lasti. Kot smo poročali, je že januarja finančna ministrica Mateja Vraničar Erman v Bruslju tipala teren za odlog prodaje NLB.
A tedaj je naletela na precej trdno stališče evropske komisarke za konkurenčnost, Danke Margrethe Vestager. NLB mora spoštovati dane zaveze in prodati večinski delež v NLB (75 odstotkov minus ena delnica) do konca letošnjega leta, so sporočili iz Evropske komisije. In še, da bo Bruselj sicer "spoštoval posebne okoliščine, ki jih je treba zagotoviti, da lahko vlada postopke izpelje kot odgovoren lastnik", a da je Evropska komisija mnenja, da bi lahko odlog prodaje pomenil izkrivljanje konkurence.
Na ministrstvu zdaj pravijo, da je danes sprejeti predlog za spremembo zavez "sestavni del sodelovanja med ministrstvom za finance in Evropsko komisijo" ter da "stremi k zagotovitvi čim boljših pogojev za prodajo banke ob upoštevanju, da pri izvajanju zavez ne sme priti do izkrivljanja konkurence na trgu". Podrobnosti pa zaradi zaupnosti postopka ne morejo komentirati, so še pripisali.
Iskanje obvodov
Pred dnevi so sicer Finance poročale, da se SDH-ju počasi izteka čas za začetek prodaje, ki naj bi jo po lanski odločitvi izvedli s ponudbo delnic NLB na borzi. Z začetkom prodaje do konca prihodnjega tedna bi namreč ujeli "za prodajo ugodnejše spomladansko okno", v nasprotnem primeru bi banko prodajali jeseni, ko pa bi zaradi lovljenja roka Evropske komisije imeli precej slabše pogajalsko izhodišče v pogovorih s potencialnimi kupci in tako tvegali manjši iztržek.
Na levici naj bi leto dni pred volitvami vneto iskali poti, da banke ne bi prodali do konca tega leta. Po trenutnem dogovoru s komisijo bi v takem primeru Bruselj imenoval pooblaščenca, ki bi začel prodajati hčerinske družbe banke na Balkanu. A na ministrstvu so nam lani dejali, da tudi v tem primeru zaveza k prodaji banke ostaja - prodaja hčera bi torej le odložilaprodajo, ne pa tudi nadomestila.
"Ni utemeljenega razloga za odlog prodaje"
"Odlog bi bil verjetno sprejet v primeru neugodnih razmer, vendar trenutno ni razlogov, da bi ga država lahko utemeljila," pravi analitik Matej Šimnic.
Analitik Alte Matej Šimnic nam je januarja dejal, da vlada trenutno nima dobrega argumenta, zakaj banke ne bi prodala zdaj. "Odlog bi bil verjetno sprejet v primeru neugodnih razmer, vendar trenutno ni razlogov, da bi ga država lahko utemeljila," pravi.
Takrat smo o smiselnosti odloga z namenom doseganja višje kupnine spraševali tudi nekdanjega člana nadzornega sveta NKBM in različnih drugih slovenskih podjetij ter svetovalca vlade Janeza Janše Keitha Milesa. "To smo slišali že tolikokrat. Za socialiste in nekdanje komuniste nikdar ne bo pravi čas. Telekom Slovenije bi bil lahko pred desetletjem prodan za dva- ali celo trikratnik današnje vrednosti. Tudi takrat je bil argument vladajočih enak," je dejal.
Spomnimo še na mnenje nekdanjega predsednika uprave banke Janka Medje o tem, kdo je ovira prodaji NLB. Takratni šef SDH Marko Jazbec je lani menil, da je čas za prodajo neugoden zaradi panožnih gibanj, Medja pa se je na Twitterju odzval z zapisom, da je problem v lastniku, torej državi.
Problem je v lastniku. https://t.co/hhe8qhInNa
— Janko M (@Janko_and_Co) May 12, 2016
3