Višje sodišče Kolosej kinematografe znova pošilja v stečaj

Višje sodišče v Ljubljani je v ponovnem odločanju delno ugodilo pritožbama družb Ledava investicije in KBS banka ter sklenilo, da se prisilna poravnava nad družbo Kolosej Kinematografi ustavi in se nad njo uvede stečajni postopek. Upravitelj v postopku prisilne poravnave Tomaž Čad nadaljuje delo kot stečajni upravitelj, izhaja iz današnje objave na Ajpesu.

Zloraba procesnih pravic

Okrožno sodišče je na Ajpesu že objavilo oklic o ustavitvi prisilke ter začetku stečaja nad družbo Kolosej Kinematografi. Upniki morajo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku prijaviti do 10. oktobra.

"Dolžnik in upnik Onisac sta si z usklajenim ravnanjem prizadevala doseči potrditev prisilne poravnave v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja. Njuno ravnanje zato ne more uživati pravnega varstva," je zapisalo višje sodišče in pritrdilo upnikoma, da glasovanje Onisaca za prisilko zaradi zlorabe procesnih pravic ni mogoče upoštevati. Ob neupoštevanju njegovih glasov pa večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave, ni bila dosežena.

Zmeda okoli prijave terjatev

Družbi Kolosej Kinematografi je stečajni postopek grozil že pred enim letom, a ji je uspelo, da se mu je izognila, saj je okrožno sodišče ocenilo, da je načrt finančnega prestrukturiranja zanjo uresničljiv. Nato jo je lansko jesen višje sodišče vendarle poslalo v stečajni postopek, a je ustavno sodišče spomladi ugotovilo, da je višje sodišče poseglo v ustavne pravice družb Onisac in Kolosej zabavni centri ter da mora o tem znova odločati.

Kot zdaj med drugim opisuje višje sodišče, je bila v postopku tudi zmeda okoli prijave terjatev, saj so iste prijavile banke, ki so družbi dale posojila, in hkrati družbe, ki so zanje dala poroštva, a banki še niso ničesar plačale. Seznam terjatev se je medtem popravil in nato znova spremenil, pod črto pa so terjatve obeh skupin pravnomočno priznane in bi jih bil dolžnik v primeru potrjene prisilne poravnave zavezan plačati.

"V postopku je bila tudi zmeda okoli prijave terjatev, saj so iste prijavile banke, ki so družbi dale posojila, in hkrati družbe, ki so zanje dala poroštva, a banki še niso ničesar plačale." Foto: Žiga Ponikvar

A to je šlo v prid nekaterim pri glasovanju o prisilni poravnavi, saj so imeli vsi ti upniki večji vpliv na končno odločitev oz. večji količnik za glasovanje. Na dilemo, ali bi bilo treba upniku Onisac zaradi koncernske povezanosti z dolžnikom odvzeti glasovalne pravice, višje sodišče tokrat ni odgovorilo, saj to za njegovo siceršnjo odločitev naj ne bi bilo bistveno, je med drugim zapisalo.

Racmanovi kadrovski manevri

Ugotovilo je, da je Sergej Racman, ki prek družb Auctor in Adriatic Invest obvladuje Kolosej Kinematografe, lastniško in interesno povezan z več družbami, ki so kot upnice udeležene v postopku prisilne poravnave, da je nekaterim od njih, kot opisano, uspelo prijaviti terjatve iz naslova zavarovanj terjatev, ki jih še niso plačale, kot navadne ter da je Racman v času glasovanja izvajal kadrovske manevre v družbi Onisac, ki je na koncu glasovala za prisilno poravnavo.

Po navedbah višjega sodišča je treba v postopku med drugim upoštevati tudi eno od dejstev, da je dolžnik navadnim upnikom ponudil le štiriodstotno poplačilo terjatev v sedmih letih od potrditve postopka prisilne poravnave.