Več varnosti s plačilnimi in kreditnimi karticami

Evropska komisija je danes predlagala revizijo direktive o plačilnih storitvah in uredbo o medbančnih provizijah pri plačilnih transakcijah s kartico. Za potrošnike je ena od bolj pomembnih novosti večja zaščita pred zlorabami in nepravilnostmi pri tovrstnih plačilih – do zdaj je v primeru nepooblaščenih plačil imetnik kartic odgovarjal do višine 150 evrov, predlog pa to omejuje na 50 evrov.

Med ukrepi za zagotavljanje večje varnosti plačilnih storitev je tudi strožje preverjanje identitete in istovetnosti kupcev pri plačilih za spletne transakcije, kar bo naloga bank in preostalih ponudnikov plačilnih storitev. Nič več "stroškov kartičnega poslovanja" na računih Evropska komisija med drugim predlaga tudi prepoved zaračunavanja provizije uporabnikom za plačila z bančnimi karticami, kot so MasterCard, Maestro, Visa in Visa Electron (te kartice zajemajo 96,8 odstotka vrednosti plačil vseh kartičnih transakcij). S takšnimi provizijami so se najpogosteje srečevali kupci letalskih vozovnic na spletnih straneh (nizkocenovnih) letalskih prevoznikov, ki tako ne bodo mogli več uporabljati teh postavk. Irski Ryanair je še do pred kratkim zaračunaval strošek kartičnega plačila po posameznem poletu vsakega potnika, kar gotovo ni bilo stroškovno naravnano, pred kratkim pa so to spremenili v določen odstotek cene prevoznine, kar je skladno z modelom zaračunavanja kartičnih provizij. Ko bodo morali to cenovno postavko umakniti, bo skupna cena gotovo ostala (najmanj) enaka kot zdaj, ker je pričakovati, da se bodo prevoznine povečale za (najmanj) toliko, a bodo potniki vsaj od začetka vedeli, koliko jih bo polet v resnici stal. Nemci še vedno radi plačujejo z gotovino Podobno kot na telekomunikacijskem trgu osemindvajseterice želi Evropska komisija oblikovati enotni trg tudi na področju bančnih storitev in predlagane spremembe so korak v to smer. Pričakujejo tudi, da bodo kartice tako postale privlačnejše za uporabnike in da se bo tako zmanjšal delež gotovinskih plačil, ki je v nekaterih članicah, na primer Nemčiji, še vedno visok. Prav zaradi medbančnih provizij, so prepričani v Bruslju, je ponekod še vedno malo trgovcev, ki sprejemajo kartice – na Poljskem in Madžarskem le okoli 30 odstotkov. Za domače transakcije skoraj dveletno prehodno obdobje Predlog uredbe o medbančnih provizijah pa je med kartičnimi hišami sprožil kar nekaj nezadovoljstva. Medtem ko so v Evropski komisiji prepričani, da bodo tako spodbudili vstop novih udeležencev ter razvoj inovativnega mobilnega in internetnega plačevanja v Evropi, so pri MasterCardu še enkrat poudarili svoje stališče: da so medbančne provizije uravnalni ukrep med udeleženci kartičnega plačevanja in da bi njihovo omejevanje ali dolgoročno celo odpravljanje resno zavrlo nadaljnji razvoj sodobnih kartičnih storitev in plačilnih načinov.

A Evropska komisija je neomajna: za plačilne kartice (takojšnje plačilo z osebnega računa) bodo najvišje medbančne provizije omejene na dve desetinki odstotka, za kreditne kartice (odloženo plačilo) pa tri desetinke odstotka. Za čezmejne transakcije, predvsem ko imetnik svojo kartico uporabi v drugi državi, bi predlagani omejitvi začeli veljati takoj, za domače pa najpozneje po izteku 22-mesečnega prehodnega obdobja.

Tudi v tem primeru omejitve in regulacija ne veljajo za nebančne kartice, to so kartice, ki jih izdajajo razne korporacije, med drugim tudi kartičarski hiši American Express in Diners, ki svoje kartice izdajajo neposredno in ne prek bank. Trgovci bodo zato lahko zavračali plačila s temi karticami ali uporabnikom zaračunavali provizije, če bodo uporabniki vztrajali pri uporabi teh dragih kartic, so še pojasnili na Evropski komisiji. Kdo bo zares prihranil? Podpredsednik Evropske komisije in evropski komisar za konkurenčnost Joaquín Almunia je ob predstavitvi ukrepov ponovno povzel prepričanje, da bo omejitev medbančnih stroškov potrošnikom prinesla prihranke. Kartične hiše so prepričane v nasprotno: medbančne provizije so zgolj nadomestila za opravljene storitve, praksa, predvsem v Španiji, pa je pokazala, da je regulacija medbančnih provizij uporabnikom podražila stroške bančnega poslovanja, predvsem prek višjih letnih članarin za kartice.

Bruselj jim odgovarja: splošno povečanje stroškov bančnega poslovanja v Španiji – od leta 2007 do leta 2012 so se, na primer, stroški vodenja osebnega (transakcijskega) računa podvojili – je posledica pomanjkanja konkurence in splošen trend španskih bank, ki ga ni mogoče povezati z dozdajšnjo regulacijo medbančnih provizij.

Kartičarji so prav tako prepričani, da prihrankov pri omejitvi medbančnih provizij trgovci ne prenesejo na končne potrošnike in da tudi tokrat ne bo drugače. Odgovor na to pa žal najbolje poznamo sami potrošniki.