V Sloveniji finančno premoženje raste po šestodstotni stopnji letno

Kot je razvidno iz letnega poročila Boston Consulting Group o svetovnem premoženju, se je finančno premoženje v svetu lani okrepilo za sedem odstotkov na 275.000 milijard dolarjev. Celotno globalno neto premoženje, ki vključuje finančno premoženje, obveznosti in realna sredstva, npr. nepremičnine, se je povečalo za 4,3 odstotka na 477.000 milijard dolarjev.

Po rasti finančnega premoženja je izstopala Severna Amerika, in sicer ob podpori močne rasti delniških trgov. Prispevala je več kot 50 odstotkov vsega novega finančnega premoženja v letu 2023. Okrevanje je bilo manj močno v Zahodni Evropi, kjer se je finančno premoženje povečalo za 4,4 odstotka.

Integracija novih tehnologij

"Čeprav je finančni trg leta 2023 doživel občutno okrevanje, samo povečanje tržne vrednosti še ne zagotavlja dolgoročne stabilnosti," je ob tem poudarila izvršna direktorica in partnerica pri Boston Consulting Group Melanie Seier Larsen.

"Sektor upravljanja premoženja se sooča z izzivi, ki zahtevajo več kot le kratkoročne prilagoditve. Prava preobrazba bo zahtevala celosten pristop z jasno strategijo digitalne preobrazbe in izkoriščanja tehnologij, kot je generativna umetna inteligenca. /.../ Ključno je, da se sektor osredotoči na celovito in smiselno integracijo teh tehnologij v svoje poslovne modele, da lahko izkoristi njihov polni potencial," je dodala.

V skladu z globalnim povprečjem

V Sloveniji je finančno premoženje v zadnjih 20 letih v povprečju raslo po šestodstotni letni stopnji, kar je v skladu z globalnim povprečjem, vendar precej pod povprečjem vzhodne Evrope, ki je pri desetih odstotkih. "V zadnjih letih in tudi v prihodnje – v naslednjih petih letih – pričakujemo, da bo finančno premoženje Slovencev dohitevalo razvite države in raslo z osemodstotno rastjo letno, kar je v skladu s preostalo vzhodno Evropo," je objavo poročila pospremil direktor in partner pri Boston Consulting Group na področju upravljanja premoženja Krisztian Horvath.

Pospešena rast bi bila lahko po njegovih besedah delno posledica postopno višjih obresti na denarne vloge, saj Slovenci večino svojega premoženja hranijo v gotovini in vlogah. Te predstavljajo skoraj polovico celotnega finančnega premoženja. To je približno tri do štiri odstotkov več kot v vzhodni Evropi in 20 odstotkov več od globalnega povprečja.

Obveznice niso priljubljene

"Na splošno Slovenci skoraj nimajo finančnih sredstev v obveznicah. To je zamujena priložnost z vidika naložb posameznikov in tudi z vidika Slovenije, ki bi lahko prejela neposredno zadolževanje od svojih državljanov. Prav tako je delež delnic in investicijskih skladov v celotnem finančnem premoženju nižji od povprečja vzhodne Evrope in globalnega povprečja. To bi lahko bil razlog za počasnejšo rast premoženja v zadnjih 20 letih, saj so gotovina in vloge ustvarile nižje donose za vlagatelje," je opozoril Horvath.

Slovenci so do leta 2018 več vlagali v dolgoročna življenjska zavarovanja in pokojninske naložbe. Dosegli so povprečje vzhodne Evrope in se s 30-odstotno stopnjo približali globalnemu povprečju. "Za primerjavo, globalno povprečje znaša več kot 40 odstotkov. Vendar pa je žal od leta 2018 opazen enak upadajoč trend kot v preostalem svetu," je še pojasnil.

Glede distribucije premoženja Slovenija spada v vzhodnoevropsko povprečje, saj približno 40 odstotkov finančnega premoženja pripada ljudem z manj kot 250.000 ameriških dolarjev premoženja. Po Horvathovih besedah obstaja zelo močan segment "super bogatih", ki imajo več kot 100 milijonov ameriških dolarjev finančnega premoženja in imajo v rokah 31 odstotkov celotnega finančnega premoženja. To povzroča močno neravnovesje v distribuciji premoženja znotraj družbe, so navedli v Boston Consulting Group.

Novice SSRS v dveh letih za dodatna javna najemna stanovanja 46 milijonov evrov

Novice Terme 3000 dobro zasedene, v nove atrakcije vložili 700 tisoč evrov

Novice Furs nakazal še 1,1 milijona evrov predplačil za obnovo poškodovanih stanovanj