Naša največja banka - država je neposredno več kot tričetrtinska lastnica - čisti svoj osnovni portfelj nestrateških naložb in čaka na dokapitalizacijo
V NLB-ju, ki je lansko poslovno leto "pridelal" 305 milijonov evrov čiste izgube, leto prej 233 milijonov, leta 2010 pa dobrih 183 milijonov, so že na začetku februarja letos ustanovili interno slabo banko. V tej so se znašle nestrateške naložbe banke, tudi nasedle (gradbene, pa še marsikatere druge, tudi zasežene delnice podjetij Mercatorja in Pivovarne Laško), ki jih upravljajo ločeno od "zdravega", strateškega dela banke. Državno slabo banko v NLB-ju vidijo kot dopolnitev načrta prestrukturiranja naše največje banke.
NLB se bo bolj osredotočil na osnovno dejavnost
Banka, ki je lansko poslovno leto sklenila z rekordno izgubo, je v skladu z načrtom korenitega in zahtevanega prestrukturiranja že razdelila svoj portfelj na strateški del, vreden okoli 6,5 milijarde evrov, in nestrateški del, ki je vreden okoli 2,2 milijarde. Ta naj bi bil ob veliko učinkovitejšem in bolj aktivnem upravljanju v prihodnjih petih letih prodan prek Ljubljanske borze. Naša največja državna banka se namerava bolj osredotočiti na svojo osnovno dejavnost in odprodati nepotrebno premoženje, tudi nasedle naložbe.
Nestrateške, tudi nasedle, naložbe namerava banka prodati
V nestrateškem portfelju banke, s katerim naj bi se ukvarjalo kar 50 zaposlenih (številni ekonomisti dvomijo, da ima banka zares na voljo strokovne kadre, ki bi se lotili tega težavnega dela), je poleg slabih nasedlih terjatev (slaba posojila podjetij, ki so končala v stečaju tudi gradbenih velikanov in finančnih holdingov) še za okoli četrt milijarde kapitalskih naložb, od sto do dvesto milijonov evrov pa naj bi bila vrednost zaseženih stanovanj gradbincev in drugih nepremičnin.
V NLB-ju še vedno pričakujejo večstomilijonsko dokapitalizacijo
NLB, v katerem nimajo težav z likvidnostjo – denar za posojila za dobre naložbe se vedno najde – in ki, kot pravijo mnogi, še vedno uživa veliko zaupanje, pričakuje novo dokapitalizacijo. Že novembra se je nadzorni svet banke zavzel za 375-milijonsko dokapitalizacijo. Kolikšna bo dokapitalizacija v resnici, kdaj se bo zgodila in ali bo banko znova dokapitalizirala država, ki je njen že več kot tričetrtinski lastnik, ostaja velika uganka. Svež denar za dokapitalizacijo banka zagotovo potrebuje. S tem se strinjajo tudi birokrati v Bruslju, ki še niso rekli zadnje o zadnjih dveh dokapitalizacijah.