V Krškem podpisali sporazum o sodelovanju v primeru jedrske nesreče

Vrednost omenjenega partnerskega projekta znaša 526.000 evrov, tri četrtine zanj pa prispeva glavni direktorat za humanitarno pomoč in civilno zaščito pri Evropski komisiji.

Vodilni partner projekta je občina Krško, kot je povedala direktorica tamkajšnje občinske uprave Melita Čopar, želijo z njim izboljšati usposobljenost in opremljenost sil zaščite ter reševanja, okrepiti sodelovanje Slovenije in Hrvaške na tem področju ter povečati osveščenost v območju ukrepanja.

Sporazum so podpisali zagrebški župan Milan Bandić, županja občine Cernavoda, ki ima v svoji sredini nuklearni objekt, s Krškim pa je pobratena od leta 2008, Mariana Mircea in krška podžupanja, ki do nadomestnih volitev vodi občino, Ana Somrak. Podpisa se je udeležil tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič.

Somrak: Nevarnost jedrske nesreče v Krškem je minimalna Po besedah Somrakove je nevarnost jedrske nesreče v Krškem sicer minimalna, njene posledice pa so lahko velike. V smislu dobrega sodelovanja so se zato z enakimi cilji združile sosednje in prijateljske občine, njihov namen pa je doseči večjo mero operativnosti pri omenjenih nesrečah.

Skupne projekte so že pripravili in uskladili, po podpisu pa jih bodo na ravni dveh sosednjih držav in treh mest medsebojno dopolnjevali ter usklajevali, je še povedala Somrakova.

Bandić: Prevzeli smo odgovornost za boljšo prihodnost Kot je menil zagrebški župan Bandić, pa sta namen in cilj projekta, da bi se v primeru jedrske nesreče tudi v sosednjem Zagrebu primerno odzvali. S tem so prevzeli tudi odgovornost za boljšo prihodnost, je še dejal.

Bogovič: Za varnost krške nuklearke je v vseh pogledih zagotovljeno Ob podpisu sporazuma je donedavni krški župan in sedanji minister Bogovič poudaril, da je za varnost krške nuklearke v vseh pogledih zagotovljeno, veliko pa je bilo še pred lansko nesrečo na Japonskem in evropskimi stresnimi testi narejeno za zagotovitev njene dodatne varnosti.

V primeru jedrske nesreče v Krškem so izdelani tudi državni, regijski in občinski načrti reševanja, podpisani sporazum, ki po njegovem prinaša njihovo nadgradnjo, pa je označil za dober primer urejanja. Poročilo o njem bodo po zaključku projekta poslali v Bruselj, je še povedal Bogovič.

Po podatkih občine Krško je glede varnosti in v primeru reševanja območje ob tamkajšnji nuklearki razdeljeno na štiri območja. V prvem s premerom tri kilometre živi 10.000 ljudi, v drugem, ki meri deset kilometrov, 26.000, in v tretjem s premerom 25 kilometrov 200.000 ljudi. V območje splošne pripravljenosti pa sodi celotno državno ozemlje.