Tretjina Američanov z manj kot tisoč dolarji prihrankov za upokojitev

36 odstotkov zaposlenih Američanov ima po rezultatih ankete ameriškega neprofitnega inštituta EBRI manj kot tisoč dolarjev (726 EUR) prihrankov in naložb, ki bi jih lahko koristili v času po upokojitvi. Pri tem niso upoštevane vrednosti njihovih bivalnih nepremičnin in bodočih pokojnin, saj jih večina niti ne pozna. Anketa je še razkrila, da ima 60 odstotkov delavcev privarčevanih manj kot 25 tisoč dolarjev (18.150 EUR) .

O pokojninah razmišlja slaba polovica Američanov Le 44 odstotkov vprašanih je že poskušalo izračunati, koliko denarja bodo morali privarčevati do upokojitve, da bodo lahko udobno živeli v jeseni svojega življenja, kaže raziskava. Zaposleni, ki so se lotili izračunov, imajo običajno višjo stopnjo zavedanja o pomembnosti varčevanja kot tisti, ki se s tem še niso soočili.

"Obstaja velikanska razlika med tistimi srečneži, ki so naredili načrt za upokojitev, in tistimi, ki se tega še niso lotili," opozarja Jack Van Derhei, direktor raziskav na inštitutu EBRI in soavtor raziskave. "Najbolj presenetljiva pa je ugotovitev, da je 73 odstotkov zaposlenih brez pokojninskega načrta, imajo manj kot tisoč dolarjev prihrankov in naložb," je še dejal. Večina Američanov, ki ne varčuje za starost, se sicer zaveda, da niso na dobri poti. Med razlogi navajajo vse višje življenjske stroške in stalne podražitve.

Slovenci nič boljši od Američanov "Večina Slovencev za obdobje po upokojitvi ne varčuje samostojno. Zavarovanci, ki so vključeni v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, so v veliki meri (95 odstotkov) vključeni prek svojega delodajalca, ki zanje v celoti ali deloma plačuje premijo," so nam sporočili iz pokojninske družbe Skupna, ki je imela konec lanskega leta dobrih 61 tisoč zavarovancev.

V Pokojninski družbi A pa opažajo, da se Slovenci vse bolj zavedajo, da bodo pokojnine majhne, vendar se še vedno zanašajo predvsem na javno pokojninsko zavarovanje. "Če bodo drugi preživeli, bom tudi jaz," po besedah predsednika uprave Petra Filipiča razmišlja večina Slovencev.

Nizki prihodki in brezposelnost onemogočajo varčevanja za starost "Čeprav so podatki o padanju pokojnine iz prvega stebra znani večini Slovencem, jih je zaradi nizkih osebnih dohodkov in visoke stopnje brezposelnosti večina bolj usmerjena v zagotavljanje kakovosti zdajšnjega življenja kot v načrtovanje življenja po upokojitvi," so prepričani v Skupni.

V Skupni so zbrali za 218 milijonov evrov premij, kar v povprečju znese 3.560 evrov privarčevanih sredstev na zaposlenega. Povprečna mesečna premija znaša 62,5 evra.

V pokojninski načrt Pokojninske družbe A je vključenih 40 tisoč zavarovancev, povprečna mesečna premija znaša 65 EUR, zavarovanci pa imajo v povprečju privarčevanih pet tisoč evrov.

Večje zaupanje pri osebah z višjimi prihodki Zaupanje ljudi v ZDA, ki verjamejo v udobno upokojitev, se je po rekordno nizkih ravneh v zadnjih petih letih sicer nekoliko povečalo. Medtem ko je 18 odstotkov zaposlenih letos zelo samozavestnih glede svoje upokojitve, lani je bilo takšnih le 13 odstotkov, pa jih 24 odstotkov ni tako zelo prepričanih o finančno vzdržnem življenju v pokoju. Večje zaupanje je prisotno predvsem pri ljudeh z višjimi dohodki in tistimi z ustreznim pokojninskim načrtom, je še dejal Van Derhei.

Zaposleni, ki so starejši od 40 let, bi morali za jesen življenja namenjati petino svojih prihodkov, svarijo ameriški strokovnjaki. V Sloveniji bi morali za udobno pokojnino začeti varčevati najpozneje pri tridesetih letih in zanjo nameniti 10 odstotkov prihodkov, pa opozarja Filipič iz Pokojninske družbe A.