To je podjetje 21. stoletja

Američan Christopher Gray izhaja iz skromne družine v Alabami. Ko je v srednji šoli razmišljal, kako zbrati denar za študij, je ugotovil, da si z informacijami, ki so mu bile dostopne, ni mogel veliko pomagati. Leta 2016 je revija Forbes 24-letnega Graya uvrstila na vrh lestvice 30 najprodornejših socialnih podjetnikov, mlajših od 30 let. Njegova platforma Scholly je nastala kot neposredna posledica težave, s katero se je spopadal pred vpisom na univerzo. Do danes je Scholly mladim pomagal z 20 milijoni dolarjev (18 milijoni evrov) sredstev za šolnine na univerzah. Scholly ponuja rešitev: tistim, ki bi sicer ostali pred vrati univerz, pomaga zbrati denar za študij. 

Socialno podjetništvo je danes vedno bolj razširjeno. Od Azije in Afrike do ZDA, Južne Amerike in Evrope so v razmahu organizacije, ki pomagajo ogroženim ljudem in osiromašenim območjem pomagajo z dostopom do pitne vode, hrane, elektrike in izobrazbe. Za njimi stojijo posamezniki z željo narediti nekaj dobrega. 

Ko Richard Branson sreča mater Terezo

Maria Montessori je v začetku 20. stoletja v vzgojo in izobraževanje vnesla povsem nov pristop. Spodbujala je usvajanje življenjskih veščin, jezika, prostorske vzgoje, izkustvene uporabe čutil ter načrtnega razvoja gibanja in ravnotežja. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Vzor socialne podjetnice je lahko italijanska zdravnica in psihologinja Maria Montessori, ki je uveljavila sistem spontanega učenja otrok, usmerjenega v raziskovanje sveta. To je bil v začetku 20. stoletja povsem nov in drugačen pristop k vzgoji, ki pa se je hitro začel širiti po svetu, pravi Gretchen Zucker iz mednarodne ustanove Ashoka, ki spodbuja socialno podjetništvo in mladim pomaga uveljavljati inovativne koristne rešitve v lokalnem in širšem okolju.

"Resnični inovatorji, geniji, ki spreminjajo celotne sisteme, so izjemno redki. Zame je najboljši primer socialne podjetnice prav ona. Spremenila je izobraževalni sistem in vanj vpeljala povsem nove vzorce. Spremembe, ki jih je uvedla, in njena razmišljanja so vplivali na poznejši razvoj izobraževanja po vsem svetu."  

S podporo socialnemu podjetništvu in posameznikom z izvirnimi idejami se ukvarjajo tudi pri švicarski ustanovi The Schwab Foundation for Social Entrepreneurship. Socialnega podjetnika opisujejo takole: "Je vodja ali pragmatični vizionar, ki je prek drugačnih rešitev in pristopa sposoben dosegati družbene spremembe, pri tem pa ima pred seboj družbeni in ekološki vidik. V sebi združuje lastnosti  filantropa Richarda Bransona in redovnice matere Tereze."

Spreminjati je treba vzorce delovanja

Elon Musk spreminja svet. To počne s podjetjema Tesla in Solar City, ponudnikom električne energije, pridobljene iz sončne energije. Foto: Reuters Sto let po Marii Montesorri je za Zuckerjevo socialni podjetnik številka ena na svetu južnoafriško-ameriški inovator Elon Musk, ustanovitelj Tesle, paradnega proizvajalca električnih avtomobilov na svetu. "S svojimi rešitvami spreminja družbene vzorce. Tudi on podobno kot Maria Montessori in še pred njo Florence Nightingale, ki je v 19. stoletju poklicu medicinske sestre dala povsem nov pomen, rešuje določen družbeni problem. Zato so vsi našteti socialni podjetniki in vzor delovanja v najboljšem pomenu besede."

Pri socialnem podjetništvu ne gre za denar, ampak za to, kaj uresničitev neke zamisli prinese družbi. Elon Musk s skoraj 12 milijardami dolarjev (10,5 milijarde evrov) premoženja danes spada med sto najbogatejših Zemljanov, toda zaslužek pri tem ni bistven, pravi Gretchen Zucker, ki je pred dnevi v Sloveniji sodelovala na delavnicah na temo socialnih podjetij.

"Bistvena sta strast in namen sprememb, ki spreminjajo družbo in njene vzorce. Socialni podjetnik danes lahko postane vsak, ki ima dobro zamisel in mu uspe k sodelovanju pritegniti ekipo sodelavcev ter z njo zamisel uresniči v praksi."

Gretchen Zucker o tem, kdo danes spreminja svet

Če bi Tesla delovala kot klasično podjetje, ji ne bi uspelo

Struktura sodobnih podjetij se danes spreminja v pravo nasprotje tistega, kar je v 80. letih prejšnjega stoletja predstavljala megakorporacija: počasna, okorna, zbirokratizirana tvorba s šefovsko hierarhijo od zgoraj navzdol. Socialno podjetje je značilno podjetje 21. stoletja: prožno, izravnano, ne sledi togi in vnaprej določeni hierarhiji, usmerjeno pa je v reševanje problemov. Takšna podjetja so usmerjena v sodelovanje, ne pa v brutalno tekmovalnost, in primer takšnega podjetja je ravno Tesla, pravi Gretchen Zucker.

"Ko pri Tesli izdelujejo oblikovno in tehnološko povsem novo vozilo, morajo vse narediti z ničle. Kot organizacija se istočasno spopadajo s številnimi izzivi. Od tradicionalne avtomobilske industrije, vladnih predpisov, gradnje tovarne, dizajna vozil do polnilnih postaj in tega, kako bodo ravnali v odnosu do medijev. Če bi to želeli nadzorovati s klasično hierarhično menedžersko shemo, je vsega preveč. Nikoli jim ne bi uspelo," pojasnjuje Zuckerjeva.

"Veščine, ki bodo v prihodnje omogočale, da si uspešen, so: skupinsko delo, komunikacija, sposobnost vplivanja. V podjetju 21. stoletja nisi vodja, ker si postavljen za šefa, ampak ker znaš vplivati na druge, da se pridružijo tvoji ideji. Tako si lahko vodja pri trenutnem izzivu, pri naslednji pomembni stvari, ki jo delaš, pa ne več. In to so veščine, ki se jih v tradicionalnih izobraževalnih sistemih ne moreš naučiti," pojasnjuje Gretchen Zucker iz organizacije Ashoka, ki finančno in izvedbeno podpira ideje s potencialom izboljšati življenje. Foto: Ana Kovač Popoln kaos in košarkarsko moštvo

"Procesi v Tesli so videti kot popoln kaos. Ljudje skačejo, hodijo drug mimo drugega, vse vrvi. Takšen tip organizacije imenujemo ekipa ekip (team of teams, op. a.). Namesto hierarhične organizacije, ki je urejena po področjih in oddelkih, imate naenkrat dinamično strukturo, kjer je treba ravnati hitro. Ljudje se zberejo okoli določenega problema. Pravi se morajo sestati in usesti skupaj. Kar naenkrat začne organizacija nastajati okoli ciljev ali priložnosti, okoli tega, da je neka stvar narejena."

Takšna vrsta organizacije je zelo podobna košarkarskemu moštvu. "Cilj je dati žogo v koš. Naj bo branilec, krilo ali center, ni pomembno, kateri igralec, vsi so osredotočeni na cilj. Vse skupaj postane precej bolj tekoče in pri tem ni pomembno, kdo je vodja. Seveda imate kapetana in trenerja, a vse skupaj je zelo drugače od tipičnega organiziranja danes. Tako nekako bo videti tudi podjetništvo v prihodnosti. Ponekod je tako že danes, še bolj pa bo v prihodnosti."

Empatija – brez nje ni inovativnosti

Empatija – bistvo podjetništva

Podjetništvo prihodnosti pa prinaša še en izziv. Izobraževanje. Današnji izobraževalni sistemi so zasnovani tako, da oseba s položaja avtoritete znanje podaja učencem in ti ga potem uporabljajo znova in znova. Izobraževanje prihodnosti bo drugačno. "Veščine, ki bodo v prihodnje omogočale, da si uspešen, so: skupinsko delo, komunikacija, sposobnost vplivanja. V podjetju 21. stoletja nisi vodja, ker si postavljen za šefa, ampak ker znaš vplivati na druge, da se pridružijo tvoji ideji. Tako si lahko vodja pri trenutnem izzivu, pri naslednji pomembni stvari, ki jo delaš, pa ne več. In to so veščine, ki se jih v tradicionalnih izobraževalnih sistemih ne moreš naučiti."

Podjetja prihodnosti so podjetja, ki jih bodo vodili milenijci. Generacija mladih, rojenih med letoma 1980 in 1995. Bill Drayton, vodja Ashoka in eden največjih poznavalcev socialnega podjetništva na svetu, socialno podjetništvo označuje kot gibanje, ki spreminja svet. 

Toda biti milenijec ni dovolj. Snovalci rešitev, ki pomagajo živeti bolj kakovostno, morajo imeti še eno lastnost, brez katere ni mogoče uspeti, pravi Gretchen Zucker. "Podjetništvo je izvirno človeška stvar. Bistvo podjetništva je inoviranje. Najpomembnejša pri tem pa je empatija. Ta omogoča resnično razumevanje težav ljudi in povezovanje z njimi. Empatija je sposobnost stopiti v čevlje drugega. Zato je ključna."
 

Socialno podjetništvo v Sloveniji 

Zakon o socialnem podjetništvu smo v Sloveniji dobili pred petimi leti. Opredelitev socialnega podjetništva je, da ustvarja nova delovna mesta za ranljive skupine oseb in opravlja družbenokoristne dejavnosti. Trenutno je pri nas registriranih skoraj 250 socialnih podjetij. Trend socialnih podjetij narašča, v leto in pol se je njihovo število povečalo za 300 odstotkov, pravijo na gospodarskem ministrstvu. Področja delovanja podjetij so zelo različna: lokalna samooskrba, eko- in biopridelava hrane, ponovna uporaba materialov, izobraževanje, digitalizacija, trajnostnu transport, učinkovita raba energije. Kot glavne pozitivne učinke socialnega podjetništva na ministrstvu navajajo: aktivacija mladih, večja socialna vključenost posameznikov, trajnostni razvoj, prispevek h krožnemu gospodarstvu, krepitev znanja in kompetenc, uveljavljanje sodelovalne in delitvene ekonomije. Primeri uspešnih socialnih podjetij: Ustvarjalnik, Zavod Zadihaj, Center ponovne uporabe. Država napoveduje spremembe zakona, s katerimi nameravajo odpraviti nepotrebne birokratske ovire in ustvariti bolj spodbudno okolje za socialne podjetnike, napovedujejo.
 

Ashoka Youth Venture

Ameriška organizacija Ashoka je eden največjih podpornikov socialnega podjetništva na svetu. Da podjetnika podprejo, mora biti njegova ideja izvirna, spreminjati mora družbene vzorce in imeti potencial širšega družbenega učinka. Podpora v praksi pomeni triletno plačo, ki podjetnikom omogoča, da niso več obremenjeni z drugim delom in se lahko v celoti posvetijo razvoju in uresničitvi svoje ideje.

Ashoka je ob podpori posebej pozorna na etični vidik pri spopadanju podjetnikov z izzivi. Sodelovanje Ashoke s socialnimi podjetniki, ki prispevajo pozitivne rešitve, ponavadi traja vse življenje. Mreža Ashoka deluje v številnih državah sveta. Do zdaj so sodelovali z več kot 200 tisoč posamezniki. V Sloveniji za zdaj niso prisotni. S predlogom za sodelovanje se nanje lahko obrne vsak, ki meni, da ima idejo, ki ustreza zgoraj opisanim kriterijem.