Termokamera zagotovlja varnejše delovno mesto

Zaposleni v podjetjih, predvsem tam, kjer delo od doma ni mogoče, se morajo počutiti varne, saj bodo le tako delali normalno in ostali produktivni. Zgodnje odkrivanje znakov okužbe preventivno vpliva na širjenje epidemije in hkrati postavlja temelje za normalno delovanje številnih podjetij. Za učinkovit in mednarodno preverjen način prepoznavanja znakov okuženosti se je izkazalo merjenje telesne temperature s termokamerami. V Špici smo šli še korak dlje: vzpostavili smo avtomatizirano povezavo med termokamero ter sistemom za evidenco delovnega časa in kontrolo pristopa Time&Space.

Termokamera kot preventivni ukrep v času širitve covid-19

Do zdaj zbrane informacije strokovnjakov kažejo, da je povišana temperatura najpogostejši simptom okužbe z novim koronavirusom. Študija, pri kateri je sodelovalo 522 bolnišnic iz 30 provinc Kitajske, kaže, da je bila kot simptom prisotna pri 88,7 odstotka obolelih. Naslednja najpogostejša simptoma sta bila kašelj s 67,8 odstotka in utrujenost z 38 odstotki. Ta podatek izpostavi dve pomembni dejstvi.

Prvo je, da obstaja vzorec okuženih, ki ne kažejo simptomov. Študije si trenutno niso enotne, kakšen naj bi bil točen odstotek asimptomatičnih okuženih, potrjujejo pa njihov obstoj. To poudari dejstvo, da 100-odstotne metode omejevanja virusa za zdaj še ne poznamo in da je pomembna uvedba več ukrepov za omejevanje širitve virusa.

Drugo dejstvo pa je, da je spremljanje povišane temperature najučinkovitejši indikator morebitne okuženosti z novim koronavirusom. Če želimo učinkovito obvladovati tveganja, povezana z morebitno širitvijo virusa, je povišana temperatura simptom, ki ga je vredno nadzirati.

Sistemi za merjenje telesne temperature oseb

Dober začetek za snovanje vsakega merilnega sistema je poznavanje zahteve po njegovi točnosti. Za merjenje povišane telesne telesne temperature obstaja več tehnik z različno točnostjo. Za občutek o zahtevani točnosti se je dobro obrniti na strokovne podatke, kakšne so povišane temperature, ki jih želimo zaznati. Študija navaja naslednjo porazdelitev povišane temperature med obolelimi:

Telesna temperatura zdravega človeka znaša med 36,5 in 37,5 stopinje Celzija. Zahtevano natančnost lahko torej ocenimo glede na statistiko. Z merilnim sistemom, ki ima natančnost ene stopinje Celzija, lahko napačno ocenimo povišano temperaturo pri skoraj 40 odstotkih ciljne populacije. Natančnost merilnega sistema mora biti torej mnogo višja.

Ko izberemo natančnost merilnega sistema, je zelo pomembno razumeti vplive okolja, v katerem izvajamo meritev. Natančnost same merilne opreme je namreč podana v nadzorovanih pogojih. Glede na to, da je cilj merjenja nadzor nad tveganjem širitve novega koronavirusa, lahko predpostavimo dve merilni okolji. Najboljša možnost je, da si zaposleni telesno temperaturo merijo doma, vendar tega žal ne moremo niti nadzirati niti zagotavljati. Alternativa je merjenje telesne temperature ob vstopu v delovne prostore, pred stikom s sodelavci. To je postavitev, ki jo organizacija lahko nadzira in s tem občutno pripomore k zmanjšanju tveganja širjenja bolezni med zaposlenimi. Ima pa takšna postavitev nekaj zahtev oziroma lastnosti. Posamezna meritev mora zaradi prehoda večjega števila zaposlenih potekati hitro. Zaradi želje po spoštovanju priporočila o ohranjanju distance proces merjenja ne sme povzročati čakalne vrste oziroma zbiranja zaposlenih. Prav tako je zaželeno, da meritev, da bi se izognili povečanju možnosti širjenja okužb, poteka brezkontaktno in brez vpletenosti dodatnega osebja, da preprečimo stik vseh zaposlenih z eno osebo oziroma predmetom.

Cenovno najdostopnejša tehnologija, ki omogoča brezkontaktno merjenje temperature, je zaznavanje moči infrardečega valovanja. Takšni merilni sistemi merijo moč infrardečega valovanja, ki ga oddaja površina človeške kože. Pojem telesna temperatura se običajno nanaša na temperaturo "jedra" človeka. Zaradi zunanjih dejavnikov okolja, kot so veter, sonce, mraz, vlaga in podobno, sta ti dve temperaturi lahko zelo različni. Na razliko vpliva tudi izbrana točka merjenja. Slabše prekrvavljeni deli človeške kože (na primer sredina človeškega čela) so bolj izpostavljeni zgornjim vplivom. Vpliv okolja na temperaturo površine kože je pogosto veliko večji kot pa deklarirana natančnost merilne opreme. To postavlja zelo pomembne omejitve pri samem procesu merjenja. Merjenje se mora izvajati v brezvetrnem in zaprtem prostoru s čim bolj konstantno temperaturo in vlažnostjo. Pomembno je tudi, da se osebe pred izvedbo meritve v tem prostoru aklimatizirajo. Priporoča se približno pet minut mirovanja. To deloma izniči vplive zunanjega okolja in naredi izvedbo meritve smiselno.

V podjetju Špica International smo na podlagi teh izhodišč za merilni sistem izbrali merjenje s pomočjo termokamere. Takšno merjenje poteka:

• brezkontaktno (na razdalji od 0,8 do 3 m),
• brez približevanja tretjih oseb, ki izvajajo meritve,
• učinkovito, saj sodobne termovizijske kamere temperaturo eni osebi izmerijo v manj kot sekundi,
• ob integraciji termovizijske kamere s sistemom Time&Space.

Merjenje s termokamero

Merjenje telesne temperature s termokamero je eden od preventivnih ukrepov, ki je namenjen zmanjševanju tveganja prenosa nalezljivih bolezni. Točnost meritve je močno odvisna od merilnega mesta in merilnega postopka. Med drugimi je treba upoštevati spodaj naštete dejavnike:

• za točnost merjenja potrebujemo relativno kratko razdaljo (od 1,3 do 3 m),
• termokamera mora biti natančno umerjena,
• temperatura prostora, kjer se izvaja merjenje, mora biti nadzorovana in stabilna,
• meritev mora potekati v notranjih prostorih,
• za točno meritev merjenec ne sme biti izpostavljen velikim temperaturnim razlikam pet minut pred meritvijo (mraz, sonce),
• treba je gledati pravokotno v kamero,
• pred kamero se je treba ustaviti ali se premikati zelo počasi,
• priporočljivo je, da so oči in čelo dobro vidni,
• v primeru povišane temperature svetujemo posvet z usposobljeno osebo za ravnanje z morebitnimi prenašalci nalezljivih bolezni.

Integracija termokamere s sistemom Time&Space

Samo merjenje je delovalo tako dobro, da smo razvili tudi integracijo s sistemom za kontrolo pristopa in registracijo delovnega časa Time&Space. Integracija omogoča avtomatski nadzor povišane telesne temperature zaposlenih ob prihodu v podjetje. Prednosti takšne integracije so se zelo hitro izkazale za najučinkovitejšo rešitev, saj ta zagotavlja naslednje:

• meritev se izvaja kot del registracije delovnega časa, ki jo zaposleni že poznajo,
• hitrost merjenja je visoka, primerna za organizacije z več zaposlenimi,
• večja varnost in samozavest zaposlenih, saj sodelavci nimajo povišane temperature,
• brezkontaktna, zanesljiva in varna meritev temperature,
• večja samokontrola zaradi zavedanja, da je prihod na delovno mesto v primeru povišane temperature onemogočen.

Najpogostejši brezkontaktni merilni pripomočki za to so t. i. čelni termometri in termokamere. Fizikalni način merjenja je podoben, poenostavljeno povedano čelni termometer meri temperaturo v eno točki, medtem ko termokamera zajame več vrednosti in jih sestavi v termično sliko.

Termokamera in čelni termometer - kakšne so razlike?

Termokamere se uporabljajo za brezkontaktne meritve temperature v podjetjih po vsem svetu. Drugo orodje za brezkontaktne meritve temperature, ki se pogosto uporablja, je čelni termometer. Obe rešitvi delujeta na enak način; zaznata infrardeče sevanje in ga prevedeta v odčitek temperature. Termovizijska kamere pa imajo več prednosti v primerjavi s čelnim termometrom:

• merjene z večje fizične distance,
• kamera meri temperaturo na več točkah in zmanjša vpliv okolice oz. poveča natančnost,
• bistveno večja učinkovitost oz. možnost merjenja temperature več ljudem hkrati,
• možnost meritve brez prisotnosti merilca.

Kako je z uporabo termokamer?

Pri informacijskem pooblaščencu so opozorili, da je namen uporabe termokamer kot sredstva proti širjenju koronavirusa identifikacija posameznika s povišano temperaturo in pravočasno ukrepanje, torej gre neizogibno za obdelavo osebnih podatkov. Pred uvajanjem merjenja telesne temperature pa bi se morala podjetja posvetovati z zdravstveno stroko.

"Podjetja in ustanove bi se morale pred uvajanjem merjenja o tem posvetovati s predstavniki medicinske stroke, za mnenje lahko povprašajo izbranega izvajalca medicine dela in pridobijo oceno stroke, ali je tovrstno merjenje nujno in upravičeno, v kakšnem obsegu naj se izvaja ter kakšen obseg hrambe podatkov je primeren, če sploh," so zapisali pri informacijskem pooblaščencu.

V Špici International skladno z nasveti informacijskega pooblaščenca priporočamo, da podjetja pred uporabo termokamer na zavodu za varstvo pri delo pridobijo mnenje o upravičenost uporabe termokamer.

Ob upoštevanju dejstva, da je telesna temperatura osebni podatek, smo v Špici poskrbeli, da se podatek o višini temperature ne shranjuje in ne posreduje v kateri drug sistem.

Naročnik oglasne vsebine je ŠPICA INTERNATIONAL D.O.O. LJUBLJANA.