Sreda, 1. 6. 2011, 17.49
7 let, 9 mesecev
SŽ si bo moral zadati bolj ambiciozne načrte
Slovenske železnice se s konkurenco srečujejo predvsem v tovornem prometu, kmalu pa jo je pričakovati tudi v potniškem prometu. Toda konkurenca sama po sebi niti ni največji glavobol Slovenskih železnic, veliko večja ovira je neučinkovita infrastruktura, ki kljub rastočim naložbam v posodobitve še ne more enakovredno tekmovati z drugimi prometnimi smermi pri naših sosedih. V tovornem prometu je Slovenskim železnicam tako največja grožnja smer Trst-Trbiž-Beljak-Gradec, ki je našim železnicam že odščipnila lep kos tranzitnega tovornega prometa.
Ugodna cena še ni dovolj
V potniškem prometu pa je s cenovnega vidika železnica že zdaj nesporno najugodnejša, a očitno je, da potniki pogrešajo dostopnost in višjo kakovost storitev. Čeprav se radi pohvalimo, da imamo gostoto železniškega omrežja malenkost nad povprečjem Evropske unije, nam izkušnje iz vsakdanjega življenja dokazujejo, da, zlasti med koncem tedna, preprosto ni dovolj vlakov, ki bi nas ob želenem času pripeljali na drug konec Slovenije. Vlaki ne vozijo, ker potnikov ni, teh pa ni tudi zato, ker vlakov ni dovolj – kako presekati ta gordijski vozel?
Direktorji Slovenskih železnic so se prehitro menjavali, še poznavalci jih le stežka naštejejo od osamosvojitve do danes, eden med njimi pa je celo menil, da ima štiri ure dnevno dovolj za vodenje težavnih Slovenskih železnic in da lahko vzporedno vodi poklicno pot ljubljanske primestne občine in profesorja. "Zato niti ni čudno, da imamo take železnice," se je slišalo v konferenčni dvorani.