Svet brez vode: živimo v prepričanju, da se nam to ne more zgoditi

Preučevanje ledenikov poteka že od leta 1946. Ena od ključnih nalog je vsakoletno spremljanje Triglavskega ledenika, ki zaradi podnebnih sprememb izganja pred našimi očmi.

Kam odteka voda in kaj to pomeni za živa bitja?

Ljubljanske mlekarne že od leta 2016 podpirajo projekt Kam tečejo vode naših ledenikov Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU, ki raziskuje odtekanje vode iz Triglavskega ledenika, pri čemer opozarjajo na širšo problematiko oskrbe z vodo. Cilj raziskave je ugotoviti vpliv izginjanja Triglavskega ledenika in stanje voda v dolini. Sledilni poskusi so pokazali, da voda odteka v najmanj dve dolini in da odteka počasi. To potrjuje tezo, da bo izginotje ledenika vplivalo na oskrbo s pitno vodo v dolini.

"Širša problematika pomanjkanja vode je vse bolj kritična glede porabe. Še bolj postaja kritična glede onesnaženja. Ne gre le za vprašanje, ali bomo imeli vodo, temveč ali bomo imeli obstoj, ker je tako onesnažena."

Na to je opozoril prof. dr. Mihael Jožef Toman, redni profesor za Ekologijo in varstvo celinskih voda na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda. Poudaril je, da že obstaja svet, kjer ni pitne vode, in da v Sloveniji živimo v prepričanju, da se nam to ne more zgoditi. A se nam to lahko še kako hitro zgodi. "Voda je dobrina in ima ceno," dodaja.

Prvi korak pri raziskavi je bilo injiciranje sledila uranin, okolju in zdravju neškodljivega fluorescentnega barvila. Nato je sledilo vzorčenje vode na šestih mestih v okoliških dolinah.

Skriti zaklad, ki bogati naše življenje

Podzemna voda je nevidna, njen vpliv pa je viden na vseh ravneh življenja – to je bila osrednja tema letošnjega svetovnega dneva voda. Poudarek je na zavedanju, kako pomembna je podzemna voda, saj ne podpira le oskrbe s pitno vodo, pač pa tudi sanitarne sisteme, kmetijstvo, industrijo in ekosisteme. Podnebne spremembe imajo vpliv tudi na podzemno vodo. Za trajnostno upravljanje tega dragocenega vira je ključnega pomena sodelovanje na vseh ravneh.

V Sloveniji je prav podzemna voda vir večine načrpane vode. Po podatkih statističnega urada za leto 2020 je bilo tako 97,6 odstotka ali 165 milijonov kubičnih metrov vse vode, načrpane za javni vodovod, načrpane iz podzemnih vodnih virov, od tega iz izvirov 52 milijonov kubičnih metrov. Preostale štiri milijone kubičnih metrov od vse načrpane vode pa so predstavljali površinski vodni viri. Spodbudna sta podatka, da se je v zadnjih dveh letih delež načrpane vode iz podzemnih vodnih virov zmanjšal za 1,4 odstotka in da je v petletnem obdobju zaznati, da se je uporaba vode za namakanje iz podzemnih vodnih virov zmanjšala.

Voda mora biti za uporabo varna, torej brez mikroorganizmov, kemičnih in radioaktivnih snovi, ki predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Podtalnico je zato treba zaščititi pred onesnaževanjem in si prizadevati za njeno trajnostno uporabo.

Analize na terenu zbranih vzorcev so zaznale sledilo v v vzorcih s treh lokacij vzorčenja, kar potrjuje tezo, da bo izginotje Triglavskega lednika vplivalo na oskrbo s pitno vodo v nižinah.

Koliko vode porabijo slovenska gospodinjstva?

Oskrba s pitno vodo vpliva tudi na podnebne spremembe. Še kako pomembno je torej opozarjanje na preudarno rabo pitne vode oz. na njeno manjšo porabo, saj bi se s tem zmanjšala tudi pojavnost poplav, suš, onesnaževanje okolja ter izboljšalo blagostanje, vse to pa bi pomagalo blažiti tudi podnebne spremembe. Na to v svojih priporočilih za leto 2020 opozarjajo tudi ZN.

Po podatkih statističnega urada za leto 2020 se je za potrebe gospodinjstev iz javnega vodovoda dobavilo 40,2 kubičnega metra vode na prebivalca letno, kar predstavlja 110 litrov vode na prebivalca na dan.

Foto: Shutterstock

Številna podjetja in izdelki za svoj obstoj potrebujejo vodo

Uporaba vode je ključna pri izdelavi najrazličnejših proizvodov. Predelovalne in druge industrije uporabljajo vodo med proizvodnim procesom bodisi za ustvarjanje svojih izdelkov bodisi za hladilno opremo, ki se uporablja pri proizvodnji. Ne glede na to, ali gre za hrano, ki jo zaužijemo, ali druge vrste izdelkov, je voda pogosto potrebna v procesu proizvodnje v različnih panogah. Statistični urad poroča, da je bilo v letu 2020 v Sloveniji 19,6 milijona kubičnih metrov podzemne vode načrpane za industrijska podjetja in 0,4 milijona kubičnih metrov podzemne vode za namakanje.

Spodbudno je, da si vedno več podjetij prizadeva za trajnostno proizvodnjo in ohranjanje naravnih virov. Med njimi so tudi Ljubljanske mlekarne, ki se kot največja slovenska mlekarna zelo dobro zavedajo odgovornosti do okolja, skupnosti, v katerih delujejo, in porabnikov izdelkov. Prizadevajo si za gospodarno podjetje, prijazno do družbe in okolja ter trajnostno naravnano. Svoja prizadevanja so združili pod blagovno znamko družbene odgovornosti S posluhom za jutri.