Nekdanji minister za šolstvo Robert Bennet opozarja, da bo problem s šolskimi posojili postal podobno nevaren, kot je bil problem nepremičninskega balona, ki je skoraj pokopal svetovno ekonomijo.
V ZDA trenutno potekajo politični prepiri okrog podaljšanja veljavnosti nižje subvencionirane obrestne mere za študentska posojila. Leta 2007 so obrestno mero znižali na 3,4 odstotka, vendar le začasno, tako da bo s 1. julijem skočila na 6,8 odstotka, kar za povprečnega študenta pomeni na leto skoraj 3000 dolarjev dodatnih stroškov. Vrednost študentskih posojil je sicer več kot 1000 milijard dolarjev.
Republikanci bi denar za nižjo obrestno mero študentskih posojil vzeli iz zdravstvene reforme
Predstavniški dom kongresa je pod republikanskim vodstvom aprila sprejel ustrezen predlog zakona, vendar pa bi šest milijard dolarjev na leto, kolikor se za nižjo obrestno mero plača iz proračuna, vzeli iz zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame. Za demokrate v senatu je to nesprejemljivo in predlagajo, da se denar najde z zapiranjem davčnih lukenj za premožne Američane.
Zaradi subvencij univerze višajo šolnine
Do nekakšnega dogovora bo na koncu verjetno prišlo, ker so letos volitve, vendar pa nekdanji minister v administraciji Ronalda Reagana Robert Bennet opozarja, da to sploh ni težava. Po njegovem mnenju bi morala vlada prenehati subvencionirati študentska posojila za srednji razred. Morda bi jih ohranili le za revnejše Američane, dodaja, saj tovrstne subvencije univerzam in drugim izobraževalnim ustanovam višjih stopenj dajejo potuho, da krepko višajo šolnine.
V zadnjih 25 letih so se šolnine povečale za 400 odstotkov
Šolnine v ZDA so se v zadnjih 25 letih povišale za 400 odstotkov in ne kažejo znakov umirjanja. V ZDA se dve tretjini študentov šola s pomočjo posojil. Leta 2010 so bili diplomiranci povprečno v dolgu za 25.250 dolarjev.
1
