Torek,
22. 10. 2019,
20.00

Osveženo pred

5 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,09

1

Natisni članek

Natisni članek

banka

Torek, 22. 10. 2019, 20.00

5 let, 1 mesec

Sprejetemu zakonu za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah se obeta presoja ustavnosti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,09

1

državni zbor | Foto STA

Foto: STA

DZ je danes s 46 glasovi za in 34 glasovi proti potrdil zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah. A pot do odprave pomanjkljivosti sodnega varstva vlagateljev v podrejene obveznosti in delnice bank pred izbrisi je še dolga, saj je Banka Slovenije za zakon napovedala vložitev zahteve za presojo ustavnosti.

Slovenija. Ekonomija. BDP.
Novice Slovenija trenutno v dobrem gospodarskem stanju

Ustavno sodišče je jeseni 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki izbrisanim ni omogočil učinkovitega sodnega varstva. Zakon, ki bi ga zagotavljal, bi se moral uveljaviti do sredine maja 2017, a je prejšnji predlog obstal v parlamentarnem postopku v prejšnjem sklicu DZ.

Nad potrjenim zakonom visi presoja ustavnosti

Vlada je predlog v javno obravnavo poslala v začetku februarja in ga sprejela v začetku aprila, ko ji je uspelo prehiteti državni svet, ki je predlog pripravljal v smeri, da bi Banko Slovenije tožila država, in ne izbrisani imetniki kvalificiranih obveznosti. A nad sedaj potrjenim zakonom visi presoja ustavnosti. To je napovedala Banka Slovenije, spor bi lahko pred Sodiščem EU sprožila Evropska komisija ali Evropska centralna banka.

Banka Slovenije | Foto: Bor Slana Foto: Bor Slana Banka Slovenije prereka rešitev, da bo ona financirala morebitno dosojene odškodnine, saj naj bi se s tem kršila prepoved monetarnega financiranja in naj bi se posegalo v njeno finančno neodvisnost. V morebitnem neskladju z ustavo so v zakonu še določilo o razkritju identitete vlagateljev ob izplačilu morebitno dosojene odškodnine, omejitev višine odškodnine in posebno pavšalno nadomestilo za male nepremožne vlagatelje.

Državni sekretar Metod Dragonja je v času sprejemanja zakona zatrdil, da imajo v morebitnem sporu s centralno banko dovolj argumentov. Predvideno je, da centralna banka od letos ustvarja namenske rezerve za primer dosojenih odškodnin, če bodo te previsoke, lahko sredstva založi država. "Mehanizem zagotavlja finančno neodvisnost pri izvajanju monetarnih funkcij Banke Slovenije. Ne moremo je pa rešiti odgovornosti, ki izhaja iz izvajanja njenih nadzorstvenih funkcij," je poudaril.

V podržavljenih bankah, NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Probanki in Factor banki, je bilo izbrisanih za 963,2 milijona evrov obveznosti. Torej se morebitne odškodnine lahko gibljejo med nič in 963 milijonov evrov plus pripadki, je orisal Dragonja. Stroške, v katere so zajeli delo sodišč in sodnikov, so na ministrstvu ocenili na 1,7 milijona evrov na leto.

Zakon dopolnjen z utemeljitvijo javnega interesa

Zaradi spornosti razkritja osebnih podatkov ob razkritju identitete, ki jo bo moral upravičenec razkriti, če bo hotel dobiti morebitno dosojeno odškodnino, je zakon dopolnjen z utemeljitvijo javnega interesa. Pri morebitno dosojeni odškodnini in obrestih pa je postavljena omejitev, da je tožnik upravičen do nje največ do višine knjigovodske vrednosti delnic po zadnjem revidiranem letnem poročilu pred izdajo odločbe o izrednih ukrepih.

Bankomat, Abanka | Foto: Abanka/Facebook Foto: Abanka/Facebook Zakon določa tudi izplačila pavšalnega nadomestila izbrisanim nepoučenim manjšinskim vlagateljem, katerih bruto plača je bila v letu 2013 nižja od povprečne plače v državi. Povračilo naj bi doseglo 80 odstotkov njihove naložbe, a ne več kot 20 tisoč evrov.

Za sodne postopke bo v primeru izbrisov delničarjev in obvezničarjev v NLB, Novi KBM, Abanki in Banki Celje pristojno sodišče v Mariboru. V njih bo država nastopala kot stranski udeleženec. Virtualno podatkovno sobo, kjer bo tožnikom na voljo gradivo, ki je bilo podlaga za izbrise, bo vzpostavilo ministrstvo za finance. Zakon natančno predpisuje, na kakšen način se soba vzpostavi in deluje, kdo in v kakšnih rokih mora priskrbeti dokumentacijo in kako se ta varuje.

Zakon opredeljuje še, kako se v primeru, da izbrisani imetniki dokažejo, da bi v primeru stečaja izgubili manj kot ob izbrisu, postavi višina zahtevka za vračilo, v katerih primerih in kako mora izbrisani upravičenec do odškodnine razkriti identiteto ter kdo se lahko imenuje v skupino izvedencev, ki bo po naročilu sodišča izdelala mnenje. Določa pa tudi roke za vložitev tožb.

Matej Krumberger
Novice Krumberger: Banka Slovenije ni "frizirala" seznama za prenos terjatev na DUTB