Sojenje Tušu & co.: Obramba za izločitev izpisa telefonskih klicev

Nekdanji direktor Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) Tomaž Simonič naj bi leta 2006 zlorabil uradni položaj pri podelitvi koncesij za uporabo GSM-frekvenc, dve leti pozneje pa tudi pri dodelitvi brezplačne koncesije za uporabo UMTS-frekvenc.

V zameno za to naj bi mu takratni lastnik Tušmobila Mirko Tuš podaril najmanj eno stanovanje v Piranu in več mobilnih telefonov v vrednosti približno 80 tisoč evrov.

Poleg Simoniča in Tuša so obtoženi še pravna oseba Tušmobil oziroma njen današnji pravni naslednik Telemach Mobil, Tušev dobavitelj Miha Vodopivec ter nekdanji zaposleni v Tušmobilu Gorazd Lukman. Delo je poročalo, da naj bi bil Lukman lastnik podjetja GM Invest, prek katerega naj bi Tuš hišo v Piranu prenesel v last Simoniča. Pozneje je ta hišo z občino zamenjal za dve stanovanji. A tožilstvo se po končani sodni preiskavi ni odločilo za nadaljnji pregon družbe GM Invest, obtožnico so vložili le proti Lukmanu.

Krivde ne priznavajo Prvič je bil predobravnavni narok sklican decembra. Udeležil se ga je le Simonič, ki krivde ni priznal. Preostalih obtoženih tudi danes ni bilo.

Poudarimo, da udeležba na predobravnavnem naroku ni obvezna – če se obtoženi ne udeleži in ne opraviči, velja, da krivde ne priznava. Tudi za preostale obtožene v tem postopku tako velja, da krivde ne priznajo.

Bo dokaz izločen? Narok je minil v znamenju zahtev obrambe, da se iz spisa izloči dokaz, analiza telefonskih klicev Tomaža Simoniča. Seznam klicev je bil pridobljen v drugi preiskavi leta 2009, v kateri je bil med osumljenimi tudi Simonič.

Odvetniki obtoženih menijo, da policija ni imela pooblastila, da je podatke uporabila tudi v tem kazenskem postopku. "Mislim, da se ne zavedamo, kako hudo kršitev obravnavamo. Policija ne more na podlagi dokazov v enem postopku ustvarjati baze podatkov za druge postopke," je dejala odvetnica Telemacha Martina Žaucer Hrovatin.

Sodnica je še en narok sklicala za prihodnji teden.

Šestletno romanje do sodišča Kriminalisti so, kot je lani poročal Večer, preiskave začeli marca 2010, februarja 2011 izvedli več hišnih preiskav, oktobra istega leta pa podali ovadbe. Lani je nato tožilstvo vložilo obtožnico.

Za kaznivo dejanje jemanje podkupnine je predpisana kazen zapora do osem let, za kaznivo dejanje dajanja podkupnine do pet let, za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pa do osem let zapora.