Četrtek, 3. 12. 2015, 14.12
5 let, 9 mesecev
Socialistični ukrep iz Frankfurta, ki škodi varčevalcem
ECB je obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti bank, ki je bila od lani pri minus 0,20 odstotka, znižala na minus 0,30 odstotka. To pomeni, da bodo banke, ki so že do zdaj plačevale, da so lahko pri ECB naložile denar, zdaj plačevale še več. S tem želi Frankfurt banke spodbuditi k večjemu posojanju denarja realnemu sektorju.
Ali bodo po današnji potezi banke torej denar raje dajale realnemu sektorju?
"Vsak tak ukrep ustvarja pri bankah večji motiv za kreditiranje (namesto plasiranja denarja pri ECB), po drugi strani pa tudi večje povpraševanje podjetij in gospodinjstev po kreditih, saj so ob nižjih obrestnih merah ekonomsko smotrnost dobijo tudi manj perspektivni in dobičkonosni projekti," meni analitik NLB Skladov Marko Bombač.
Kot pravi, učinke ukrepov krovne bančne institucije evrskega območja sicer čutimo že nekaj časa. Evropske banke so precej omilile kreditne pogoje, 3- in 6-mesečni Euribor sta negativna, posojila zasebnemu sektorju, ki so se tri leta krčila, se počasi povečujejo. Tudi obrestna mera na dvoletni slovenski državni dolg je negativna, našteva.
Na bančnem trgu je po njegovih besedah že brez ukrepov ECB precej konkurence, poleg tega problem ni le v bankah. Te pri posojanju podjetjem omejuje omejen obseg povpraševanja s strani finančno močnih podjetij, posojila prebivalstvu pa so pogojena z okrevanjem nepremičninskega trga, pojasnjuje Šimnic.
Lažji dostop do bančnih posojil bo tako le stežka spodbudil investicijski tok, na zagon katerega poleg vseh ekonomskih vpliva tudi geopolitična nestabilnost in na primer negotovost v avtomobilski industriji, meni.
Omenja še možnost, da bi banke lahko dodatne stroške negativne depozitne obrestne mere celo prevalile na stranke. "To pa bi prej kot v potrošnjo, lahko vodilo v nastajanje balonov na finančnih trgih."
Ob stabilnem okrevanju evrskega območja se Bombač sprašuje, ali je dodatno mehčanje denarne politike ECB sploh še smiselno.
"Zaradi vseh dosedanjih ukrepov ECB so evropske banke že precej omilile kreditne pogoje, ob okrevanju evroobmočja ter bolj optimističnih podjetjih in gospodinjstvih pa v evroobmočju krediti zasebnemu sektorju po treh letih, s sicer precej nižjih nivojev, že nekaj mesecev zopet rastejo. Ob stabilnem okrevanju evroobmočja se posledično lahko pravzaprav vprašamo o smiselnosti novih ukrepov," pravi.
Potrošniki in podjetja se torej ceneše in lažje (po bolj ohlapnih kreditnih pogojih) zadolžijo, na drugi strani pa so obrestne mere za varčevalce nižje. "Pri tem gre torej za izrazito socialističen ukrep, ki škodi varčevalcem in pokojninskim blagajnam na račun potrošnikov in drugih zadolženih subjektov," meni analitik.
ECB je danes napovedala tudi, da bo podaljšala program odkupovanja obveznic (odkupijo 60 milijard evrov mesečno). Veljavnost programa, ki naj bi se po prvotnih načrtih končal septembra prihodnje leto, podaljšujejo do marca 2017. Obstaja pa možnost, da bodo program odkupovanja v prihodnje še podaljševali. Cilj ECB je namreč inflacijo dvigniti na raven blizu dveh odstotkov.
Kje odkup obveznic čutimo prebivalci evrskih držav? Zaradi povečevanja količine denarja v obtoku je evro letos močno upadel glede na ameriški dolar, kar je pozitivno predvsem za izvoznike, tudi slovenske, pravi Bombač.