So vzajemni skladi lahko dobra alternativa nizkim obrestnim meram?

Okrevanje globalnega gospodarstva, ki se dogaja že zadnjih šest let, pozitivno vpliva na vrednosti delnic in obveznic ter s tem na rast vrednosti vzajemnih skladov, kar morebitne vlagatelje dodatno spodbuja k vplačilom v sklade in zmanjšuje odlive iz skladov. Ker si povprečni Slovenec danes lahko privošči manj kot pred krizo, pretirane evforije v prihodnje ni mogoče pričakovati.

Prvič po šestih letih več prilivov kot odlivov Prilivi v sklade so bili lani prvič po začetku krize pozitivni. Rast skupnega števila vlagateljev se je prvič zgodila junija lani, nato pa so se takšne smernice nadaljevale vse do konca leta. Vlagatelji so v sklade slovenskih družb za upravljanje lani vplačali za 40 milijonov evrov več, kot pa so jih upravljavci izplačali. Povprečni vlagatelj je imel tako januarja letos v skladih 5.108 evrov prihrankov, kar je 17 odstotkov več kot pred letom dni.

Še posebej se je pri vlagateljih zanimanje povečalo po zadnjem okrevanju slovenskih delnic, kar dodatno povečuje atraktivnost in vrača zaupanje v kapitalske trge med Slovenci. Najbolje med skladi, ki se tržijo v Sloveniji, so se lani odrezali prav tisti, ki sredstva vlagajo v slovenske delnice in indijsko gospodarstvo.

Med najdonosnejšimi skladi, ki vlagajo na slovenski in indijski trg Najdonosnejši je bil sklad NLB Skladi - Slovenija mešani (67,49 odstotka), sledi mu sklad luksemburške družbe za upravljanje Franklin India Fund A (60,78 odstotka). Pri vrhu lestvice najdonosnejših skladov sta še sklada Alta India (45,56 odstotka) in Alpen.Si (42,19 odstotka).

Če ste v začetku lanskega leta v najdonosnejši sklad vložili 10 tisoč evrov, ste imeli ob koncu leta dobrih šest tisoč evrov več. Če bi se ob realiziranem dobičku odločili za prodajo, bi vam sicer po plačilu davka ostalo četrtino manj. A pri vlaganju v vzajemne sklade se je treba nujno zavedati, da pretekli donosi niso nikakršno zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnje. Lahko se celo zgodi, da bodo najbolj donosni skladi iz preteklosti v prihodnje najmanj donosni in obratno.

Najslabše so jo lani odnesli skladi, ki vlagajo v rusko gospodarstvo in delnice energetskih podjetij. Med najmanj donosnimi skladi lanskega leta so tako bili skladi RCM Rusland Aktien družbe Raiffeisen (-36,81 odstotka), KD Russia (-24,52) in RCM Active-Commodities (-23,72 odstotka).

Evropa z največjim potencialom za rast Upravljavci skladov letos pričakujejo nekoliko skromnejšo rast svetovnih delniških trgov, morda tudi višjo volatilnost. Izmed razvitih trgov največ stavijo na evropskega, predvsem zaradi kvantitativnega sproščanja centralnih bank in umirjanja razmer med EU in Rusijo.

"Če k temu prištejemo še nižjo ceno nafte, ki bo razbremenila potrošnika, in vse nižji tečaj evra v primerjavi z ameriškim dolarjem, ki pozitivno vpliva na evropske izvoznike, lahko pričakujemo nadpovprečno rast evropskih kapitalskih trgov," so sporočili iz družbe NLB Skladi.

"Za obdobje kvantitativnega sproščanja je pričakovati zelo nizke obrestne mere dolžniških instrumentov, tako da bodo vlagatelji primorani iskati donose v bolj tveganih delniških naložbah. Tukaj vidimo nadaljnji potencial delniških trgov, seveda pa pričakujemo tudi, kar je osnovni namen kvantitativnega sproščanja, da bo okrevalo tudi evropsko gospodarstvo," pojasnjujejo v družbi Alta Skladi. Med najbolj zanimivimi panogami izpostavljajo potrošne dobrine in industrijo v Evropi.

Se bo prebudila tudi jugovzhodna Evropa? V družbi Alpen Invest sicer poudarjajo, da so glede na trenutne razmere najobetavnejši trgi jugovzhodne Evrope.

"Treba se je zavedati, da se privatizacijsko-prodajni procesi v Sloveniji nadaljujejo nemoteno, v Srbiji pa šele začenjajo. Vsa regija po dolgoletni recesiji počasi okreva in pričakuje se nadpovprečna gospodarska aktivnost, kar bo povečalo zaupanje potrošnikov in del tega zaupanja se bo prelil tudi na trge vrednostnih papirjev. Po drugi strani pa bo ob izjemno nizkih obrestnih merah, v Nemčiji celo negativnih, čedalje več institucionalnih vlagateljev iskalo alternativne naložbe, ki ponujajo večji pričakovan donos. Ena od takšnih regij je vsekakor jugovzhodna Evropa na čelu s Slovenijo," napoveduje glavni upravljavec skladov Izidor Jerman.

Katerim trgom se je bolje izogniti? Nekoliko manj optimistično so upravljavci razpoloženi glede ZDA, saj ameriški kapitalski trg skoraj že od leta 2009 nenehno raste.

"ZDA kažejo znake stabilnega in dolgoročnega okrevanja, zaradi česar je centralna banka (Fed) že začela zmanjševanje monetarnih spodbud, že dalj časa pa napovedujejo zvišanje obrestnih mer, kar bi upočasnilo okrevanje največjega svetovnega gospodarstva. Čeprav menimo, da bodo tečaji ameriških delnic v letošnjem letu še rasli, pričakujemo, da bo ta rast podpovprečna," pojasnjujejo v NLB Skladih.

Pri tem še opozarjajo na previdnost pri nakupu delnic iz panožne skupine farmacija in biotehnologija. Ta panoga je bila v preteklih letih med najdonosnejšimi, trenutna vrednotenja delnic pa so primerjalno visoka.

Rast dolarja bo upočasnila trge v razvoju Po mnenju upravljavca družbe KBM Infond Uroša Veka pa bodo zaradi rasti dolarja kratkoročno največ preglavic občutili trgi držav v razvoju. Predvsem tisti, ki imajo velik primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance in velik del dolga izdanega v dolarjih.

"Na drugi strani pa je dolgoročna napoved trgov v razvoju vse bolj privlačna, saj so vrednotenja razmeroma ugodna. Po nekaterih kazalnikih so ti trgi vrednoteni več kot 30 odstotkov nižje od razvitih trgov," še pravi Vek.