Četrtek,
18. 5. 2017,
4.00

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,83

1

Natisni članek

Natisni članek

Aleš Mozetič Pekarna Grosuplje KJK Mercator Agrokor prevzemi Podravka

Četrtek, 18. 5. 2017, 4.00

7 let, 2 meseca

Slovenski pek išče novega lastnika

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,83

1

Toni Balažič, Aleš Mozetič | Foto STA

Foto: STA

V družbi Don Don Aleša Mozetiča, ki je lastnica Pekarne Grosuplje in znana po pekarskih izdelkih Tvojih pet minut, bi se že kmalu lahko zgodile velike spremembe v lastništvu.

Finski sklad KJK Capital, ki ji je leta 2015 pomagal financirati prevzem Pekarne Grosuplje in postal 40-odstotni lastnik Don Dona, se po naših informacijah pripravlja na umik iz največje pekarske družbe na Balkanu.

Finci so bili v zadnjih letih eni od najbolj dejavnih tujih vlagateljev v Sloveniji. Prevzeli so Kovinoplastiko Lož, Iskro ISD in Tomplast, tovarne, ki zaposlujejo več kot 1.400 ljudi.

Medtem ko so nekateri njihovi prevzemi v Sloveniji postali zgodba uspeha, naj bi bilo v Don Donu drugače. Neuradno naj bi bili nezadovoljni z donosom na vložena sredstva.

Mozetič skop s pojasnili

Ali bo finski sklad prodal svoj delež in izstopil iz lastništva Don Dona, ali pa bo vanj prek dokapitalizacije vstopil nov vlagatelj in se bo delež KJK zmanjšal, ni znano.

Aleš Mozetič, prvi mož družbe Don Don  | Foto: STA , Aleš Mozetič, prvi mož družbe Don Don Foto: STA , Informacij, da se odvija prodaja družbe Don Don, Mozetič ni ne potrdil ne zanikal. "V tem trenutku ni nič takšnega, kar bi lahko komentirali," je povedal. Prvi mož KJK Capital Kustaa Äimä in njihov predstavnik v regiji Davor Jukić za komentar nista bila dosegljiva.

Ko smo v začetku leta preverjali informacije o odhodu Fincev, nam je Mozetič dejal, da KJK nikakor ne namerava izstopiti iz lastništva Don Dona in da "govorice širi konkurenca". Potrdil pa je, da se nameravajo širiti v Romunijo in da bi za to potrebovali sveža sredstva.

Kaj je Don Don

Skupina Don Don posluje v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Bolgariji in na Hrvaškem. Njen prodajni program obsega sveži kruh, pekovsko pecivo, fino pecivo, cvrto pecivo, posebne vrste kruha in peciva s podaljšanim rokom trajanja …

Imajo več kot šest tisoč prodajnih mest in deset proizvodnih enot, med drugim v Kranju in Grosupljem ter v okolici Zagreba in v Kragujevcu. V njenih družbah je zaposlenih 1.400 ljudi.

Kdo vse se zanima za vstop v lastništvo

Kljub temu po naših informacijah že nekaj časa traja iskanje morebitnih kupcev za družbo Don Don. To nalogo so kot svetovalcu zaupali mednarodni finančni družbi Rothschild & Co.

Na vprašanja o postopku nam v Rothschild & Co niso odgovorili. Neuradno naj bi se zainteresirani vlagatelji pripravljali na skrbni pregled slovensko-srbske družbe.

Pekarna Grosuplje je za družbo Don Don postala center operacij za Slovenijo in Hrvaško.  | Foto: STA , Pekarna Grosuplje je za družbo Don Don postala center operacij za Slovenijo in Hrvaško. Foto: STA , Med interesenti za vstop v lastništvo Don Dona omenjajo naslednje družbe:

Zadnji naj bi bil najbolj pogodu prvemu možu družbe Don Don Mozetiču.

Gre za skupino, ki upravlja 25 mlinov v sedmih državah srednje in vzhodne Evrope, letno pa predela okoli 2,7 milijona ton žita in ustvari več kot 830 milijonov evrov prihodkov.

Don Don bi z GoodMills Group dobil ne le strateškega partnerja, od katerega bi kupoval surovine, ampak tudi finančno močnega lastnika, ki bi mu lažje pomagal pri nadaljnji širitvi proizvodnih zmogljivosti in morebitnih večjih prevzemih v regiji. 

Podravka na prepihu, bo oddala ponudbo?

Med tistimi, ki bi lahko oddali ponudbo za družbo Don Don, je tudi hrvaška Podravka. Gre za prehrambnega velikana, ki je leta 2015 postal lastnik slovenske družbe Žito, vendar je v zadnjem obdobju veliko negotovosti o njegovem bodočem lastništvu.

Podravka je leta 2015 prevzela Žito. | Foto: STA , Podravka je leta 2015 prevzela Žito. Foto: STA , Hrvaška vlada ga je namreč lani uvrstila na seznam državnih družb za prodajo. Ta se še ni zgodila, zato pa je politika v začetku letošnjega leta poskrbela za zamenjavo predsednika uprave družbe. Namesto Zvonimirja Mršića je bil imenovan Marin Pucar, ki naj bi bil blizu vladajoči HDZ. Ta se je že v preteklosti močno vmešavala v Podravko.

Podravka je v lanskem letu ustvarila več kot 560 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 15,4 odstotka več od leta 2015. Tolikšna rast je v glavnem posledica prevzema Žita. Ob tem je močno povečala obseg denarnega toka iz poslovanja, kar ji je ob ugodnih posojilih omogočilo precejšnja vlaganja v proizvodnjo.

V letošnjem letu skupina Podravka posluje bistveno slabše predvsem zaradi dogajanja v Agrokorju, njenem ključnem kupcu. Prihodki od prodaje so v prvem četrtletju upadli za več kot osem odstotkov, dobiček pa je strmoglavil za kar 70 odstotkov.

V Heliosu z enako PR-ovsko strategijo

Dogajanje v Don Donu spominja na domžalski Helios, ki je leta 2014 končal v rokah avstrijskega holdinga Ring International.

Novi lastniki, ki so Helios združili z lastno premazno družbo Rembrandtin, so napovedovali dolgoročno lastništvo ter povečanje obsega prodaje in nove zaposlitve. Po manj kot dveh letih so Helios z visokim dobičkom preprodali japonski družbi Kansai Paint.

Dotedanji ključni mož Avstrijcev Gerald Martens nam je pred tem zanikal informacije, da prodajajo Helios. Zagotavljal je, da zgolj iščejo svež kapital za večje prevzeme v regiji.

Izgubljali naj bi prihodke

Med razlogi za to, da se KJK umika iz lastništva Don Dona oziroma ne bo sodeloval pri morebitni dokapitalizaciji, neuradno omenjajo poslovanje pekarske družbe, to naj bi bilo slabše od pričakovanj. Mozetič je to zanikal in zagotovil, da so Finci zadovoljni z njenim razvojem.

Kljub vsemu so poslovni rezultati družbe po dostopnih podatkih daleč od napovedi ob vstopu Fincev v lastništvo. 

Josip Vuko, predstavnik finskega podjetja KJK capital za Slovenijo in Hrvaško | Foto: STA , Josip Vuko, predstavnik finskega podjetja KJK capital za Slovenijo in Hrvaško Foto: STA , Skupina Don Don, ki poleg Slovenije posluje še na Hrvaškem, v Srbiji, BiH, Črni gori in Bolgariji, je v letu 2015 ustvarila 66 milijonov evrov prihodkov od prodaje, za lani pa je načrtovala njihovo zvišanje na več kot 100 milijonov evrov. 

To naj bi jim uspelo z prevzemom Pekarne Grosuplje, ki na leto ustvari okoli 25 milijonov evrov prihodkov od prodaje, veliko večino tega na trgovskih policah Mercatorja, svojega zdaj že nekdanjega lastnika.

Toda v lanskem letu naj bi se obseg prodaje skupine brez Pekarne Grosuplje zmanjšal. Prihodkov naj bi bilo za med 58 in 60 milijonov evrov.

Kljub temu naj bi se njen čisti dobiček povečal, vendar ne zaradi zniževanja stroškov, ampak zaradi rekordno nizke cene pšenice v lanskem letu. Tudi denarni tok iz poslovanja (EBITDA) skupine Don Don naj bi se povečal. Po naših informacijah naj bi znašal med 12 in 15 milijoni evrov.

Na koncu bo ostal samo en

Don Don bi lahko svež kapital potreboval za naskok na novo veliko prevzemno tarčo. 

Za nakup Mlinarja se zanimata Don Don in Podravka. | Foto: STA , Za nakup Mlinarja se zanimata Don Don in Podravka. Foto: STA , Že dalj časa išče kupca hrvaška pekovska družba Mlinar, ki jo je pred leti od Agrokorja za 20 milijonov evrov kupil Mate Škojo. Zanjo naj bi si zdaj obetal kar trikrat višjo kupnino.

Za nakup Mlinarja se zanimata Don Don in Podravka, ki je v začetku letošnjega leta prek Žita objavila nezavezujočo ponudbo za prevzem hrvaške družbe.

Gre za nadaljevanje konsolidacije trga pekarskih izdelkov v regiji, saj vse družbe stremijo k ekonomiji obsega in vedno večjemu prometu, ki ga lahko dosežejo izključno s prevzemi. Na koncu bo najverjetneje nastala enotna in velika pekarska skupina, ki bo dovolj zanimiva tudi za katero od velikih mednarodnih prehrambnih skupin.

Bodo morali popustiti Agrokorju?

Optimistične širitvene načrte skupine Don Don bi lahko kmalu zaustavili zapleti pri poslovanju Mercatorja in Konzuma, ki ju čaka ne le nov lastnik, ampak tudi dodatna racionalizacija poslovanja.

Ko je od Mercatorja odkupil Pekarno Grosuplje, je z njegovim hrvaškim lastnikom sklenil dogovor, s katerim si je za določen čas zagotovil promet z Agrokorjevimi trgovinami. Pogodba določa zgolj to, kolikšen mora biti promet, ne pa tudi količin, pri čemer naj bi bile cene nekaterih proizvodov Don Dona višje od konkurence na istih policah.

Agrokor. Mercator. Ivica Todorić. | Foto: STA , Foto: STA , To bi se lahko v kratkem spremenilo. Agrokor je od začetka letošnjega leta v velikih finančnih težavah, njegovi glavni financerji in dobavitelji pa še iščejo mogoče rešitve za dolžniško krizo. Skoraj zagotovo bodo morali svoj delež prispevati tudi dobavitelji.

Novi prvi mož Agrokorja Ante Ramljak je pred dnevi napovedal tudi, da bodo pregledali nabavno politiko in preverili, ali so pogodbe z dobavitelji sklenjene pod tržnimi pogoji. To pomeni, da bi bil Don Don tako kot drugi lahko prisiljen v znižanje cen. 

Stična točka med Don Donom in Mercatorjem je bil med drugimi lobist Franci Zavrl, ki naj bi po nekaterih informacijah družbi Don Don pomagal tlakovati pot do Pekarne Grosuplje in ji krepil tudi položaj na policah Agrokorjevega Konzuma. Spomnimo, da je bil prav Zavrl eden od ključnih Agrokorjevih lobistov pri prevzemu Mercatorja. Don Don in Mercator sta danes tudi dve ključni stranki Zavrlovega podjetja Stratkom.